Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Občina Moravče

+ -
Datum: 08.06.2023
Številka: 090-129/2023
Kategorije: Osebni podatek, Oblika seznanitve, Javni uslužbenci in funkcionarji

POVZETEK:

Organ je z odločbo prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov v zvezi z varuhom občanovih pravic, vendar v tem delu zahteve ni sledil načinu seznanitve, ki ga je določil prosilec. Na podlagi pritožbe prosilca je nato z dopisom prosilcu omogočil tudi dostop do zahtevane kupoprodajne pogodbe, vendar tudi tokrat ni sledil načinu seznanitve, ki ga je prosilec določil za seznanitev z zahtevanimi dokumenti. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovitve IP, pritožbi delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil. IP je namreč ugotovil, da so zahtevani podatki javno dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen v delu varovanih osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-129/2023/7

Datum: 8. 6. 2023

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 4. 2023, zoper odločbo OBČINE MORAVČE, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju: organ), št. 090-0009/2023- 2 z dne 3. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 11. 4. 2021 se delno ugodi in se odločba OBČINE MORAVČE, št. 090-0009/2023- 2 z dne 3. 4. 2023, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v obliki fotokopij naslednje dokumente:

-       Sklep župana Občine Moravče o ustanovitvi stalnega delovnega telesa pri županu Občine Moravče, št. 011-0013/2019-1 z dne 10. 7. 2019, na način, da organ prekrije podatke o datumu rojstva in naslovu prebivališča varuha pravic občanov občine Moravče, v določbi III.;

-       Sklep župana Občine Moravče, št. 1006-0001/2020-1 z dne 29. 1. 2020, v zvezi s plačilom varuhu pravic občanov občine Moravče, na način, da organ prekrije podatke o datumu rojstva in naslovu prebivališča varuha v 1. členu sklepa, obrazložitvi in pri odredbi za vročanje;

-       Obvestila o izplačilu varuhu pravic občanov občine Moravče z dne 17. 2. 2020, 10. 2. 2023, 2. 4. 2020, 6. 5. 2020, 5. 6. 2020, 3. 7. 2020, 6. 8. 2020, 4. 9. 2020, 5. 10. 2020, 18. 11. 2020, 8. 12. 2020, 15. 12. 2020, na način, da organ v obvestilih prekrije podatke o naslovu bivališča varuha in njegovem TRR;

-       Obračun po avtorjih od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, na način, da organ v dokumentu prekrije podatke, ki se nanašajo na izplačila pod »OS9-526«,«OS1020-282«, »S01-6-282« in »SOS11-282«;

-       notarski zapis Prodajne pogodbe št. SV 496/2021 z dne 16. 6. 2021, na način, da v pogodbi prekrije podatke o:

• datumu rojstva, naslovu bivališča in potnem listu župana, ter

• datumu rojstva, naslovu bivališča in potnem listu osebe, ki zastopa kupca;

-       notarski zapis Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021, št. SV 351/22 z dne 3. 6. 2022, na način, da v dogovoru prekrije podatke o:

• datumu rojstva, naslovu bivališča in potnem listu župana,

• datumu rojstva, naslovu bivališča in osebni izkaznici osebe, ki zastopa kupca, ter

• izbrisnem dovoljenju v tretjem odstavku 3. člena in drugem odstavku 5. člena.«.

 

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

 

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je od organa dne 1. 2. 2023 zahteval, da mu ta posreduje dokumentacijo v zvezi z opravljanjem funkcije varuha pravic občanov občine Moravče (v nadaljevanju: varuh), in sicer sklep o imenovanju oziroma pogodbo, v kateri je določen znesek za opravljanje te funkcije ter izpis nakazil, ki jih je varuh prejel v preteklem mandatu občinskega sveta.

 

Z zahtevo z dne 2. 2. 2023 pa je zahteval fotokopijo pogodb o prodaji in razveljavitvi pogodbe glede zemljišča, namenjenega za izgradnjo doma starejših občanov. Navedel je, da se želi posvetovati s pravno stroko in o tem obvestiti zainteresirano javnost.

 

Po pozivu IP zaradi molka, je organ o zahtevi prosilca z dne 1. 2. 2023 odločil z odločbo št. 090-0009/2023-2 z dne 3. 4. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi ugodil. Organ je v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca, ki se nanaša na dokumentacijo v zvezi z opravljanjem funkcije varuha ter navedel, da je prosilcu omogočil vpogled v zahtevno dokumentacijo, vendar se prosilec na odgovor organa ni odzval. Izpostavil je tudi poziv IP zaradi molka organa, na podlagi katerega je nato organ izdal izpodbijano odločbo, ker je ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena na podlagi 222. člena ZUP. Ker pa je organ ugotovil, da ni potreben nov ugotovitveni postopek, je o zadevi odločil ponovno z dopisom št. 090-0009/2023-3 z dne 3. 4. 2023. V nadaljevanju je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel še, da je prosilec dokument že pridobil, kar je razvidno iz vsebine njegove pritožbe zoper molk organa z dne 20. 3. 2023 in njegovega prispevka …. Ugotovil je tudi, da je prosilec … seznanjen z dopisom Ministrstva za javno upravo, ki ga je pod št. 032-163/2021/12 z dne 18. 6. 2021 izdal Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem in v katerem je zapisano, da se določena dokumentacija lahko pregleduje zgolj na sedežu organa, kjer je nastala.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 11. 4. 2021. Primarno je izpostavil, da iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se njegovi zahtevi ugodi, dejansko pa je bila zahteva zavrnjena. Pri organu je namreč 1. 2. 2023 osebno podal zahtevo za posredovanje kopije dokumentacije v zvezi z varuhom, ki se nanaša na leta 2019 – 2022. Zahtevo je zaradi neodzivnosti organa ponovno podal 19. 2. 2023, fotokopij dokumentov pa še vedno ni prejel. V določeno dokumentacijo je sicer vpogledal (ne pa v vso zahtevano), vendar zaradi nadaljnje preučitve zadeve potrebuje fotokopije dokumentov. V zvezi s prispevkom, ki ga je izpostavil organ, pa ni napisan glede tematike varuha, temveč glede pogodbe in razveljavitve pogodbe za zemljišče za dom starejših občanov. Nadalje je navedel, da v izpodbijani odločbi ni navedene pravne podlage, iz katere bi izhajalo, da njegovi zahtevi ni mogoče ugoditi. Dopis, ki ga omenja organ, pa ne predstavlja veljavnega pravnega vira, ki bi bil zavezujoč. Poleg tega v izpodbijani odločbi ni niti povzeto, katere vrste dokumentacije naj bi se posredovalo le na sedežu organa, kjer naj bi nastala, in na katero pravno podlago je oprta ta odločitev, kar onemogoča učinkovito pravico do pritožbe, in pomeni, da je obrazložitev odločbe pomanjkljiva. Izpostavil je tudi, da z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o celotnem njegovem zahtevku, saj je zahtevo dopolnil 2. 2. 2023, ko je zahteval še posredovanje fotokopij pogodbe in razveljavitve pogodbe glede zemljišča za postavitev doma starejših občanov. V zvezi s to zahtevo je prejel obvestilo organa, št. 090-0009/2023-3 z dne 3. 4. 2023, s katerim je bila njegova zahteva dejansko zavrnjena, saj je zahteval dokumente v obliko fotokopij, organ ga je pa povabil na vpogled (tega pa je opravil že 1. 2. 2023). Organ se sklicuje, da mu teh fotokopij ne more posredovati, ker je dokumentacija del policijske preiskave, kar pa po oceni prosilca ni logično. Če mu lahko omogoči vpogled, to pomeni, da z dokumenti očitno razpolaga, zato tudi ni razloga, da mu ne bi mogel posredovati dokumentov v zahtevani obliki. Pri tem se je skliceval na dopis IP, št. 0900-57/2023/2 z dne 21. 3. 2023, iz katerega izhaja, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki bo prejel informacijo. Opozoril je še na napačen pravni pouk v izpodbijani odločbi. Glede na navedeno je tako ugotovil, da je izpodbijana odločba obremenjena s številnimi kršitvami, tako postopkovnimi kot vsebinskimi (ni odločeno o vseh zahtevkih, izrek odločbe in njena obrazložitev sta v nasprotju, ni navedena pravna podlaga za odločitev, napačen pravni pouk). IP tako predlaga, da odločbo odpravi v najkrajšem možnem času in sam odloči, torej da organu naloži takojšnje posredovanje zahtevanih dokumentov. Predlagal je še, da IP kaznuje odgovorno osebo organa, saj ni posredovala zahtevane dokumentacije oziroma o zavrnitvi ni odločila z odločbo v postavljenem roku, kar prosilcu onemogoča oziroma otežuje uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0009/2023-7/1 z dne 28. 4. 2023, poslal v odločanje IP.

 

Na poziva IP, št. 090-129/2023/3 z dne 11. 5. 2023 in 090-129/2023/4 z dne 18. 5. 2023, je organ 22. 5. 2023 IP posredoval Sklep organa o ustanovitvi stalnega delovnega telesa pri županu Občine Moravče, št. 011-0013/2019-1 z dne 10. 7. 2019, sklep glede plačila varuhu pravic občanov občine Moravče, št. 100-0001/2020-1 z dne 29. 1. 2020, izpise izplačil, obračun po avtorjih, prodajno pogodbo z dne 16. 6. 2021, dogovor o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021, zahtevo prosilca z dne 1. 2. 2023 in mnenje Ministrstva za javno upravo, Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem, št. 031-163/2021/2 z dne 18. 6. 2021 (v nadaljevanju: Mnenje MJU). Ob posredovanju dokumentov je organ zahteval, da se IP opredeli glede Mnenja MJU, ker meni, da si dve avtoriteti, torej IP in pristojna služba MJU, pri odgovorih povsem nasprotujeta.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, ker meni:

-       da organ ni odločil v skladu z njegovo zahtevo glede načina seznanitve (fotokopije), in

-       da organ ni odločil o njegovih dveh zahtevah v celoti.

 

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovitve IP v tem postopku, je IP pritožbi delno ugodil in delno odpravil izpodbijano odločbo, in sicer iz naslednjih razlogov:

1.     Organ v izreku ni konkretno opredelil dokumentov, o dostopu do katerih je odločil. Izrek izpodbijane odločbe torej nedvomno ni določen, ni jasen in ni razumljiv, kot to zahteva ZUP. Izrek je namreč najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Od določenega, razumljivega in jasnega izreka je namreč odvisna njegova izvršitev. Če izrek temu kriteriju ne zadosti, zavezanec na more vedeti, kdaj in kaj naj stori, da dopusti ali opusti, da bo zadoščeno izvršilnemu naslovu, upravičenec pa ne more vedeti, kdaj in kaj lahko zahteva po izvršilnem naslovu od zavezanca (Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 329). Tako tudi sodna praksa.[1]

2.     Organ v izreku izpodbijane odločbe ni odločil o načinu seznanitve prosilca z zahtevanimi dokumenti, iz obrazložitve odločbe in pritožbenih navedb prosilca pa nesporno izhaja, da načinu seznanitve, kot ga je določil prosilec, organ v obravnavanem primeru ni sledil. Pri tem organ izpostavlja mnenje MJU, na katerega pa IP kot pritožbeni organ pri odločanju ni vezan. IP ob tem poudarja, da so organi v skladu z ZDIJZ, dolžni upoštevati način seznanitve, ki ga določi prosilec, razen v določenem primeru (varovano avtorsko delo), ki pa v obravnavani zadevi ni podan. Prosilec ima namreč, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima pravice odreči oblike, v kateri prosilec želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega tako izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba). Da niti organ niti IP ne moreta samovoljno spreminjati zahteve prosilca, izhaja tudi iz stališča Upravnega sodišča, ki ga je izrazilo v sodbi št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013 (točka 8), citirano: »skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti.«.

3.     Organ je sicer z dopisom št. 090-0009/2023-3 z dne 3. 4. 2023 prosilcu omogočil vpogled v zahtevano kupoprodajno pogodbo, vendar tudi te pogodbe ni konkretno opredelil in ni odločil o dostopu do zahtevanega dogovora o razveljavitvi kupoprodajne pogodbe. Poleg tega tudi v tem primeru ni sledil načinu seznanitve, kot ga je določil prosilec, čeprav bi moral. Organ je sicer v tem dopisu navedel tudi, da je kupoprodajna pogodba del policijske preiskave in da zaradi tega ne more posredovati dokumenta v obliki fotokopije, vendar je IP že v zadevi št. 090-21/2023 z dne 16. 3. 2023 ugotovil, da izjema varstva kazenskega postopka pri tej pogodbi ni podana. Ob tem IP pripominja, da zahtevana kupoprodajna pogodba v primeru obstoja te izjeme ne bi bila dostopna javnosti v nobeni obliki (ne v obliki fotokopije in ne v obliki vpogleda).

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP.

 

IP ugotavlja še, da so predmet obeh zahtev prosilca, naslednji dokumenti:

-       Sklep župana Občine Moravče o ustanovitvi delovnega telesa pri županu Občine Moravče, št. 011-0013/2019-1 z dne 10. 7. 2019 (v nadaljevanju: Sklep o ustanovitvi);

-       Sklep župana Občine Moravče, št. 1006-0001/2020-1 z dne 29. 1. 2020, v zvezi s plačilom varuhu (v nadaljevanju: Sklep o plačilu);

-       Obvestila o izplačilu varuhu z dne 17. 2. 2020, 10. 2. 2023, 2. 4. 2020, 6. 5. 2020, 5. 6. 2020, 3. 7. 2020, 6. 8. 2020, 4. 9. 2020, 5. 10. 2020, 18. 11. 2020, 8. 12. 2020 in 15. 12. 2020;

-       Obračun po avtorjih od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 (v nadaljevanju: Obračun);

-       notarski zapis Prodajne pogodbe št. SV 496/2021 z dne 16. 6. 2021 (v nadaljevanju: Prodajna pogodba);

-       notarski zapis Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021, št. SV 351/22 z dne 3. 6. 2022 (v nadaljevanju: Dogovor o razvezi).

 

Te dokumente je torej organ posredoval IP zaradi reševanja obravnavane zadeve in kot taki so bili tudi predmet presoje IP.

 

Zahtevani dokumenti v zvezi z varuhom

 

Sklep o ustanovitvi

 

IP po vpogledu v dokument ugotavlja, da je župan Občine Moravče s tem sklepom ustanovil stalno delovno telo z enim članom, katerega naloga je obravnava vprašanj in pobud občanov s področja pristojnosti in nalog občine. Sklep ima pet členov, ki obsegajo  splošne določbe o tem, kje se ustanovi stalno delovno telo in njegov naziv, o številu članov, kdo se imenuje za varuha (ime in priimek, datum rojstva in naslov), kakšne so naloge tega delovnega telesa in o začetku veljavnosti tega sklepa.

 

Nadalje IP ugotavlja, da gre za dokument organa, ki v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov obsega določene osebne podatke dveh fizičnih oseb, in sicer imenovanega varuha (ime, priimek, datum rojstva, naslov bivališča) in župana (ime, priimek, znanstveni naziv, funkcija, podpis).

 

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) te uredbe. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

 

IP tako ugotavlja:

-       Zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov župana ter imena in priimka varuha v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena. Na podlagi te določbe se dovoli dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani).

-       Osebni podatki župana so na tem sklepu nedvomno navedeni v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Glede podatka o njegovem znanstvenem nazivu IP ugotavlja, da je župan z znanstvenim nazivom nastopil že na lokalnih volitvah in da je prosto dostopen tudi pri njegovi predstavitvi na spletni strani organa.

-       Opravljanje nalog varuha, ki ga je imenoval župan in tudi deluje pri županu, prav tako predstavlja opravljanje javne funkcije, saj deluje v javnem interesu, zato je pravna podlaga za razkritje imena in priimka varuha podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov pa IP ocenjuje, da za razkritje podatkov o datumu rojstva in naslovu bivališča varuha pravna podlaga ni podana, ker ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

 

Sklep o plačilu

 

Gre za sklep, ki ga je izdal župan. Med drugim določa plačilo varuhu za opravljanje funkcije, in sicer da je kot stalno delovno telo župana opravičen do določenega plačila za opravljanje dela – sejnine, in datum začetka izplačevanja za opravljanje dela od 1. 1. 2020. Plačilo temelji na določbah občinskega Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 06/03)[2].

 

Tudi ta sklep obsega osebne podatke varuha, in sicer podatke o imenu, priimku, datumu rojstva, naslovu prebivališča in obsegu njegove plače v odstotkih višine županove plače brez dodatka za delovno dobo. Podatki o imenu in priimku varuha ter njegovem plačilu nedvomno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Podatki so torej javni na podlagi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ni pa podane zakonske podlage za javno objavo podatkov o datumu rojstva in naslovu prebivališča varuha.

 

Osebni podatki župana, torej podatki o imenu, priimku, znanstvenem nazivu, funkciji in podpisu so, kot že zgoraj navedeno, prav tako prosto dostopni na podlagi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Obvestila o izplačilu varuhu

 

Obvestila obsegajo naslednje podatke, in sicer o:

-       nazivu in sedežu organa,

-       imenu in priimku ter naslovu bivališča varuha,

-       nazivu dokumenta in računu varuha,

-       višini bruto, višini dajatev, višini neto in višini za izplačilo,

-       št. izplačila, vrsti prejemka in datumu izplačila,

-       davčni osnovi (bruto, prispevki iz bruto, boniteta, normirani stroški dodatna olajšava, osnova za davek),

-       dajatvah (prispevek PIZ za, pris. za zdrav. za poš. pri…, prispevek za zdravstvo, akontacija dohodnine, vsota),

-       datumu dokumenta,

-       popisu župana in podpisu uslužbenca organa, ki je pripravil obračun.

 

Zahtevana obvestila o izplačilu varuhu predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato je tudi v tem delu podana zakonska podlaga za njihovo razkritje v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen v delu, ki se nanaša na podatke o naslovu bivališča in TRR.

 

Obračun

 

Obsega podatke o zaključenih izplačilih v obdobju 1. 1. 2020 – 31. 12. 2020 ter ustreza zahtevi prosilca po dokumentu, iz katerega izhaja, koliko sredstev je bilo v preteklem mandatu občinskega sveta skupaj izplačanih za delo varuha.

 

Med drugim obsega podatke  pod »Izplačilo«, »Datum podpisa«, »Bruto+stroški«, »Dajatve iz bruto«, »Izplačano«, »Skupaj« in »Skupaj vse«, pa tudi podatke o šifri avtorja ter njegovem imenu in priimku. Pod navedbami »Boniteta«, »DDV« in»Odtegljaji« ni zneskov.

 

IP tudi podatke o zaključenih izplačilih varuhu šteje kot podatke o porabi javnih sredstev in kot podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije, za razkritje katerih je podana zakonska podlaga po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da so predmet zahteve prosilca in posledično predmet presoje IP samo podatki, ki se nanašajo na izplačila varuhu, ne pa tudi drugi podatki, ki jih obsega ta dokument. Temu ustrezno sledi tudi odločitev IP o delnem dostopu do tega dokumenta, kot izhaja iz četrte alineje 1. točke izreka te odločbe.

 

Zahtevani pogodbi v zvezi s prodajo zemljišč, namenjenih za izgradnjo doma starejših občanov

 

Prodajna pogodba

 

IP po vpogledu v pogodbo med drugim ugotavlja:

-       predmet prodaje so bile določene nepremičnine organa,

-       prodaja nepremičnin je bila uvrščena v Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem organa za leto 2021,

-       organ je izvedel postopek javnega zbiranja ponudb za prodajo nepremičnin na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, na podlagi katerega je bil izbran MEDGENERACIJSKI CENTER BISTRICA, socialno varstvo, d.o.o., Domžale,

-       sočasno s sklenitvijo te pogodbe sta sopogodbenika sklenila tudi Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti.

-       kupec se je zavezal, skladno s pogoji iz javnega zbiranja ponudb za prodajo nepremičnin, da bo od organa odkupil projektno dokumentacijo, zato sta sopogodbenika sočasno sklenila tudi pogodbo o nakupu oziroma prodaji projektne dokumentacije.

 

Glede na navedeno gre za pogodbo, katere vsebina je javno dostopna, ne samo po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev), ampak tudi po določbah ZSPDSLS-1.

 

IP tako ugotavlja, da ta pogodba predstavlja podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za podatke o razpolaganju z nepremičninami občine, podatki o razpolaganju s premoženjem občine pa predstavljajo javne informacije. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno in Vrhovno sodišče). Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[3] Vsebina zahtevane pogodbe v obravnavanem primeru sicer ne vsebuje samo podatkov, ki bi izkazovali znesek plačila organu, vendar je treba upoštevati še, da se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja zadev lokalnega javnega pomena. Tako izhaja tudi iz sodne prakse, pri čemer IP izpostavlja sodbi Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (točke 26 – 28) in št. IV U 203/2017-10 z dne 11. 4. 2018.

 

Kot že navedeno, pa podatki o vsebini pogodbe predstavljajo javno dostopne podatke tudi po ZSPDSLS-1. Po definiciji iz 3. člena tega zakona nepremičnine predstavljajo stvarno premoženje v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Stvarno premoženje občine tako predstavljajo tudi nepremičnine, ki so bile predmet javnega zbiranja ponudb za prodajo, izvedenega na podlagi 51. člena ZSPDSLS-1 in na katerem je bila izbrana družba, ki je posledično v prodajni pogodbi navedena kot kupec. Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, in kot ravnanje je tako mogoče šteti tudi razpolaganje s stvarnim premoženjem oziroma prodajo stvarnega premoženja. ZSPDSLS-1 v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti vodenja postopkov in sprejemanja odločitev in načelo javnosti ravnanja s stvarnim premoženjem.

 

IP ob tem opozarja še na stališče sodišča v sodbi Upravnega sodišča št. I U 764/2015 z dne 24. 8. 2016 (točka 15), da kadar kupci sklepajo pravni posel z osebo javnega prava, se morajo pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Posledično to pomeni tudi, da gospodarska družba, ki je sklenila pravni posel z občino, kot osebo javnega prava, ne more pričakovati popolne svobode pri določanju morebitnih poslovnih skrivnosti, saj je občina z zakonom zavezana k višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti, kar pomeni tudi, da morajo biti pogodbe v delu, v katerem predstavljajo porabo javnih sredstev, javne.

 

Ker iz navedenega izhaja, da je zahtevana prodajna pogodba (v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe) absolutno javna, IP v postopek ni pozival kupca kot stranskega udeleženca, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

IP ob tem ugotavlja tudi, da Pogodba o prodaji obsega tudi osebne podatke, vendar niso vsi varovani. Odločitev IP, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:

-       Podatki o imenu, priimku, funkciji in podpisu zastopnika organa so javno dostopni podatki. Pravna podlaga za obdelavo teh podatkov je 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

-       Podatki o imenu, priimku, sedežu ter podpisu notarke so javno dostopni, ker gre v tem primeru za opravljanje javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in za podatke, ki so javno navedeni v imeniku notarjev (106.a člen Zakona o notariatu).

-       Podatki o imenu, priimku in podpisu osebe, ki zastopa kupca (pravno osebo zasebnega prava) in je hkrati tudi njegov direktor, so javni v skladu z določbami Zakon o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru.

-       Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o datumih rojstva, naslovih bivališč ter identifikacijskih znakih osebnih dokumentov zastopnikov.

 

Dogovor o razvezi

 

Gre za dogovor o razvezi dveh pogodb, in sicer predhodno navedene in pogodbe, ki jo je organ sklenil sočasno s Pogodbo o prodaji in se nanaša na prodajo projektne dokumentacije       . Glede na to, da je do razdrtja navedenih pogodb prišlo zaradi razloga, ki je na strani neustrezne projektne dokumentacije in gre torej za medsebojno povezanost obeh pogodb, IP ocenjuje, da je temu ustrezno treba odločiti o dostopu do obeh pogodb.

 

V izogib ponavljanju se IP glede utemeljitve dostopa do Dogovora o razvezi sklicuje na obrazložitev, ki je navedena pri Prodajni pogodbi, tudi v delu, ki se nanaša na osebne podatke župana in zastopnika kupca. IP ugotavlja še, da ta dogovor obsega tudi varovane osebne podatke podatki o imenu in priimku hipotekarnega upnika, naslovu njegovega bivališča, znesku hipoteke, pravici, TRR in izbrisnem dovoljenju.

 

Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

 

Delni dostop

 

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je IP v obravnavanem primeru ocenil, da je mogoče zahtevane podatke izločiti iz posameznega presojanega dokumenta, ne da bi to ogrozilo varovane osebne podatke, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pri tem upošteval določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe.

 

Opredelitev do posameznih navedb organa in prosilca

 

V zvezi z Mnenjem MJU, ki ga je organ priložil zahtevani dokumentaciji, IP ugotavlja, da se to nanaša na vprašanje pristojnosti nadzornega odbora občine z vidika dostopa do podatkov o posameznikih, ki so prejeli izplačilo protikoronskega dodatka ter podatkov o določitvi nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela. Mnenje MJU se torej ne nanaša na dostop do podatkov v postopkih po ZDIJZ, torej z vidika dostopa javnosti, kar izhaja tudi iz pojasnila MJU št. 032-163/2023/2 z dne 1. 6. 2023.

 

Glede navedb prosilca o napačnem pravnem pouku IP pojasnjuje, da se pritožba sicer vloži pri organu prve stopnje, vendar se naslovi na IP. Ob tem pa IP poudarja, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. To pomeni, da tudi v primeru napačnega pravnega pouka in posledično napačne vložitve pritožbe, prosilec ne trpi škodljivih posledic. Tako izhaja tudi iz sodne prakse.[4] Ob tem IP pripominja, da je bila pritožba v obravnavanem primeru pravočasna, kljub temu da je bila vložena pri IP.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilca pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 z dne 25. 5. 1995 in sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 257/2018-19 z dne 5. 6. 2018 (točka 12).

[2] https://www.moravce.si/Files/eMagazine/91/72192/URADNI%20VESTNIK%20OBCINE%20MORAVCE%202011.pdf

[3] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 (13. točka) ter sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točke 14 – 16),  št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (26. točka).

[4] Npr. sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2003.