Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Občina Dol pri Ljubljani

+ -
Datum: 16.03.2021
Številka: 090-42/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na organ in družbo JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o.. Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugimi dokumenti v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-42/2021/5

Datum: 16. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 1. 2021, zoper odločbo Občine Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, 1262 Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2020-2 z dne 11. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca z dne 21. 1. 2021 zoper odločbo Občine Dol pri Ljubljani št. 090-0002/2020-2 z dne 11. 1. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 9. 12. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za:

  • kopije dokumentov in elektronske pošte med uslužbenci in funkcionarji organa in delavci, direktorji, pooblaščenci in predstavniki družbe JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., od 1. 12. 2018 dalje;
  • kopije sporazumov in predlogov sporazumov sklenjenih med organom in JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., od 1.12.2018 dalje;
  • kopije dokumentov  in  elektronske  pošte  poslane  s  strani  uslužbencev  in funkcionarjev organa na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), za JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., poslano od 1. 12. 2018 dalje;
  • izpis dnevnika lobističnih stikov in seznam sestankov ali drugih kontaktov med uslužbenci in funkcionarji organa in delavci, direktorji, pooblaščenci in predstavniki družbe JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., od 1. 12. 2018 dalje.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0002/2020-2 z dne 11. 1. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil in mu posredoval fotokopije dokumentov in elektronske pošte med uslužbenci in funkcionarji organa in delavci, direktorji, pooblaščenci in predstavniki družbe JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., od 1. 12. 2018 dalje (prva alineja zahteve prosilca). Glede 2., 3., in 4. alineje zahteve prosilca je dostop do dokumentov zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi k 2. alineji zahteve prosilca je organ pojasnil, da med organom in JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., od 1. 12. 2018 dalje, ni bil sklenjen noben sporazuma ali predlog sporazuma, zaradi česar organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V zvezi z zahtevo iz 3. alineje je organ ugotovil, da je vsa pisna korespondenca med organom in FURS potekala izključno po telefonu in elektronskih sporočilih, ki pa se niso uradno evidentirala v upravnem spisu. Uslužbenka organa, ki je v imenu organa komunicirala s FURS, pa od 1. decembra 2020 dalje, ni več zaposlena pri organu, zaradi česar tudi ni mogoče dostopati do njene elektronske pošte, posledično organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Glede 4. alineje zahteve prosilca je organ pojasnil, da zahtevani dnevnik lobističnih stikov ne obstaja, zato organ z zahtevanimi informacijami tudi ne razpolaga. Organ je prosilca napotil na spletno aplikacijo »ERAR« https://erar.si/lobiranje/, iz katere so razvidni lobistični stiki.

 

Dne 21. 1. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-0002/2020-2 z dne 11. 1. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da vlaga pritožbo v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij. Prosilec je navedel, da iz gradiva za 6. sejo Občinskega sveta (25. 9. 2019), kot tudi iz elektronske pošte z dne 4. 10. 2019, ki mu je bila s strani organa že posredovana, izhaja, da so bili med organom in JUB izmenjani naslednji dokumenti: »Pogodba med JUB in organom, umik pritožbe in odpoved vsem zahtevkom 2015, 2016 in 2017«, zato prosilec meni, da je odločitev organa, da nima dokumentov (sporazumov sklenjenih med organom in JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o. od 1. 12. 2018 dalje in dokumentov posredovanih na FURS, v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ,) za JUB-H d. o.o. oziroma JUB d. o.o., poslano od 1. 12. 2018 dalje), napačna. Navedena dokumentacija je bila priloga elektronske pošte z dne 4. 10. 2019, zagotovo pa obstoja tudi v fizični obliki in je podpisana. Na podlagi navedenega prosilec meni, da je potekalo usklajevanje med organom in JUB, zato zahteva da mu organ, v okviru zahteve, posreduje dostop do vseh verzij pogodb med JUB in organom, vključno s tisto, ki je bila na koncu sklenjena in vseh verzij umikov pritožbe in odpovedi vsem zahtevkom za leto 2017, 2016 in 2015, vključno s tisto, ki je bila na koncu posredovana na FURS.

 

Po prejemu pritožbe je organ, z dopisom št. 090-0002/2020-4 z dne 26. 1. 2021, posredoval prosilcu dopis, s katerim je prosilca obvestil, da ne bo izdal nadomestne odločbe, saj zahtevani dokumenti ne obstajajo, zato je prosilca pozval na umik pritožbe. V dopisu št. 090-0002/2020-4 z dne 26. 1. 2021 je organ pojasnil, da z družbo JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., od 18. 12. 2018 dalje, ni sklenil sporazumov oz. predlogov sporazumov, pri čemer pa ne zanika, da so o tem potekali dogovori in so se tovrstni predlogi ureditve spornih razmerij, glede NUSZ za obdobje 2015 – 2018, obravnavali tudi na 6. redni seji občinskega sveta, katerega gradivo je dostopno na spletni strani organa (https://www.dol.si/sl/meeting/arhiv/331/ ). Organ je pojasnil, da je bil predlog sklepa pod točko 2a s strani svetnikov zavrnjen, zaradi česar organ ni sklenil predlaganega sporazuma, predlog pod točko 2b pa je bil sicer sprejet, vendar do epiloga oz. sklenitve predlaganega sporazuma, zaradi različnih stališč organa in JUB d.o.o., ni nikoli prišlo, posledično tudi na FURS ni bil posredovan nikakršen sporazum oziroma predlog sporazuma med organom in JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., saj le ta ni bil sklenjen.

 

Dne 31. 1. 2021 je prosilec odgovoril na dopis organa št. 090-0002/2020-4 z dne 26. 1. 2021 in ga pozval na posredovanje celotne dokumentacije, vseh priponk, ki so bile izmenjane v okviru elektronske pošte med uslužbenci in funkcionarji organa, delavci, direktorji, pooblaščenci in predstavniki družbe JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., torej v delu, v katerem je organ ugodil njegovi zahtevi. Prosilec je pojasnil, da se zahteva za posredovanje informacij javnega značaja nikakor ni nanašala le na sporazume, ki so bili sklenjeni med organom in JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., temveč tudi na predloge sporazumov, ki seveda kot takšni niso formalno podpisani in sklenjeni, saj predlogi sporazumov nikoli niso sklenjeni, so namreč le predlogi. Sklep o sklenitvi sporazuma (dogovora) je bil izglasovan tudi na 6. seji Občinskega sveta organa (točka 2.b), zato je po mnenju prosilca skrajno nenavadno, da sporazuma (dogovora) nenadoma ni nikjer, oziroma organ z njim ne razpolaga. Prosilec vztraja pri tem, da o zadevi odloči IP.

 

Z dopisom št. 090-0002/2020-6 z dne 9. 2. 2021 je organ odgovoril na dopis prosilca z dne 31. 1. 2021 in prosilcu posredoval zahtevane priponke, skupaj s predlogi sporazumov. Organ je ponovno pojasnil, da nikoli ni prišlo do sklenitve predlogov sporazumov, zato zahtevani dokumenti ne obstajajo. Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0002/2020-6 z dne 9. 2. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ, z dopisom št. 090-42/2021/2 z dne 17. 2. 2021, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 22. 2. 2021. V njem je organ ponovno pojasnil, da z dokumenti iz 2., 3 in 4. alineje zahteve prosilca ne razpolaga. Organ je navedel, da do sklenitve sporazumov in predlogov sporazumov ni prišlo, zato z zahtevanimi dokumenti, kljub izglasovanju na 6. seji Občinskega sveta organa (točka 2.b), ne razpolaga. Do dogovora namreč ni prišlo, ker bi bil izglasovan predlog lahko sporen, saj je temeljil na domnevah, ki niso bile podkrepljene s strokovnim izvedeniškim mnenjem. Zaradi navedenega se je namesto sklenitve dogovora angažiralo sodnega izvedenca gradbene stroke, katerega naloga je bila, da natančno ugotovi namembnost posameznih objektov oz. njenih delov, ki so jabolko spora med obema strankama.  Organ je še navedel, da ne razpolaga z dnevnikom lobističnih stikov, seznamom sestankov ali drugih kontaktov med uslužbenci in funkcionarji organa in delavci, direktorji, pooblaščenci in predstavniki družbe JUB-H d.o.o. oziroma JUB d.o.o., saj ga k temu ne zavezuje noben predpis, ki bi mu narekoval dolžnost vodenja tovrstne evidence oz. dnevnika.

 

Z namenom, da se prosilec seznani z ugotovitvami IP v pritožbenem postopku, je IP dne 24. 2. 2021 z dopisom št. 090-42/2021/4, prosilcu posredoval odgovor organa z dne 22. 2. 2021 in ga pozval, da poda svoje morebitne ugovore ali nasprotne argumente. Na dopis IP št. 090-42/2021/4 z dne 24. 2. 2021, prosilec v danem roku oziroma do izdaje te odločbe, ni odgovoril, zato je IP štel, da na ugotovitve nima pripomb.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti iz 2. 3. in 4. alineje zahteve prosilca.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
  2. organ mora z njo razpolagati;
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 22. 2. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP ob tem pripominja, da tudi prosilec ni predlagal nobenih novih dejstev in dokazov, iz katerih bi sledilo, da bi tozadevni dokumenti morali obstajati oz. kako naj IP še dopolni ugotovitveni postopek, ki bi vodil do drugačnih ugotovitev, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe organa. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

 

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z drugimi dokumenti, tozadevno, ne razpolaga.

 

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka