Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Občina Dobrova - Polhov Gradec

+ -
Datum: 06.08.2021
Številka: 090-241/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Prosilka je zahtevo postavila v obliki vprašanj. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori, ne razpolaga, ni pa dolžan ustvarjati novih dokumentov oziroma odgovarjati na vprašanje. Prosilka se je zoper odločbo organa pritožila. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zato je pritožbo prosilke zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-241/2021/2

Datum: 6. 8. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 11. 7. 2021, zoper odločbo Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova (v nadaljnjem besedilu organ), ki ga zastopa Odvetniška pisarna DREN & ROVŠEK SRŠE d.o.o. iz Ljubljane, št. 090-0005/2021-2 z dne 22. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilke z dne 11. 7. 2021 zoper odločbo Občine Dobrova - Polhov Gradec, št. 090-0005/2021-2 z dne 22. 6. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 25. 5. 2021 preko elektronske pošte na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je želela prejeti informacijo, katera oseba je v Občini Dobrova - Polhov Gradec odgovorna za obravnavo prijav aktivnosti in nepravilnosti, ki so v nasprotju z zakonskimi določbami pravnega reda RS na zemljiških parcelah v lasti organa oz. katera oseba je zadolžena za obravnavanje takšnih vlog. Zapisala je, da je dodatna obrazložitev zahteve razvidna iz njene vloge za deaktivacijo elektronske zapornice na zemljiški parceli v lasti občine z dne 7. 5. 2021. Kasneje istega dne je prosilka preko elektronske pošte na organ naslovila še eno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela prejeti informacijo, ali Krajevna skupnost Dobrova deluje povsem avtonomno in neodvisno od občine v smislu, da sama brez soglasij in nadzora Občine Dobrova - Polhov Gradec postavlja fizične ovire in uvaja videonadzor na površinah, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, ali za svoje aktivnosti potrebuje soglasje Občine Dobrova - Polhov Gradec. Želela je prejeti še informacijo, ali se Krajevna skupnost Dobrova financira iz sredstev Občine Dobrova - Polhov Gradec ter iz katerih sredstev financira projekte, ki jih izvede.

 

Organ je s sklepom in odločbo, št. 090-0005/2021-2 z dne 22. 6. 2021, vse tri zahteve združil v en postopek. Zahteve prosilke, pri čemer je ugotovil, da sta zahteva z dne 7. 5. 2021 in prva zahteva z dne 25. 5. 2021 identični, je zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Glede dostopa do informacije, katera oseba je v Občini Dobrova - Polhov Gradec odgovorna za obravnavo prijav aktivnosti in nepravilnosti, ki so v nasprotju z zakonskimi določbami pravnega reda RS na zemljiških parcelah v lasti organa oz. katera oseba je zadolžena za obravnavanje takšnih vlog, je organ pojasnil, da z dokumentom, ki bi vseboval vse te zahtevane informacije, ne razpolaga. Prav tako organ nima dokumenta, iz katerega bi izhajalo, ali Krajevna skupnost Dobrova deluje povsem avtonomno in neodvisno od občine v smislu, da sama brez soglasij in nadzora Občine Dobrova - Polhov Gradec postavlja fizične ovire in uvaja videonadzor na površinah, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, ali za svoje aktivnosti potrebuje soglasje Občine Dobrova - Polhov Gradec. Organ tudi nima dokumenta, ki bi celovito vseboval odgovore na vprašanje, ali se Krajevna skupnost Dobrova financira iz sredstev Občine Dobrova - Polhov Gradec ter iz katerih sredstev financira projekte, ki jih izvede. Ker gre za splošno vprašanje, ki ni vezano na konkretno obdobje, niti na konkreten projekt, je organ menil, da prosilki ne more predložiti niti proračuna občine za posamezno leto, niti posameznega letnega poročila občine, iz katerega so sicer razvidni tudi prihodki in izdatki krajevnih skupnosti, vendar ne na način, kot je razumeti, da to zahteva prosilka. Torej, predvidoma, iz katerih sredstev se financirajo določeni projekti, tj. povezava posamezne zadeve na prihodkovni in na odhodkovni strani, dodatno pa niti ni bilo jasno, za katere projekte gre oz. kaj bi pomenilo, da Krajevna skupnost Dobrova projekt izvede.

 

Prosilka je 11. 7. 2021 zoper sklep in odločbo organa, št. 090-0005/2021-2 z dne 22. 6. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo in pojasnila, da informacija, katera oseba je pri organu zadolžena za obravnavanje prijav nepravilnosti na zemljiških parcelah v lasti organa, predstavlja podlago in pogoj za obravnavanje njene vloge z dne 7. 5. 2021 za deaktivacijo zapornice na občinski parceli, ki obsega cestni svet javne kategorizirane ceste. Ker je prosilka pridobila neuradno informacijo, da je zapornico na občinski zemljiški parceli postavila Krajevna skupnost Dobrova, je organ zaprosila tudi za informacijo, ali Krajevna skupnost Dobrova, kot del občine v organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu, deluje povsem avtonomno in neodvisno od občine, oziroma ali za takšno aktivnost potrebuje soglasje občine. Prosilka je navedla, da je od organa prejela zgolj pavšalen odgovor, s skopim navajanjem, da organ ne razpolaga s takšnim dokumentom. Menila je, da je sklep organa z odločbo, da se njena zahteva zavrne, ostal neobrazložen, saj je zaprosila za dve vsebinsko preprosti informaciji, tj. na katero osebo, ki je zaposlena na občini, se lahko posameznik obrne, če ugotovi, da je na občinskih zemljiških parcelah postavljen objekt v nasprotju z zakonskimi določbami, ter ali krajevna skupnost kot del občine potrebuje soglasje za postavitev objektov na občinski zemljiški parceli. Prosilka se je pritožila tudi iz razloga, ker v sklepu organa ni bilo odločeno o njeni zahtevi za udeležbo v postopku, ki jo je podala na podlagi 43. člena ZUP glede vloge za deaktivacijo zapornice. Postavljena zapornica omejuje dostop na javne površine, ki so bile urejene iz državnih proračunskih sredstev, njen pravni interes pa izhaja iz določb Zakona o vodah in se nanaša na prost prehod in dostop do vodnega zemljišča. Obširnejše navedbe prosilke o pravnem interesu za dostop do vodnega zemljišča IP ni povzel, saj za postopek po ZDIJZ niso relevantne. V zaključku pritožbe je prosilka izpostavila, da obrazložitev organa, da ne razpolaga z že obstoječim dokumentom v pisni obliki, iz katerega bi bila razvidna zaposlena oseba, zadolžena za obravnavanje prijav nepravilnosti in zahtev za vzpostavitev zakonitega stanja, po svoji vsebini predstavlja izogibanje, da bi organ podal kakršenkoli odgovor oziroma informacijo, s čimer otežuje kakršnokoli nadaljnje ukrepanje za odstranitev nezakonitega stanja glede zapornice, ter izogibanje prevzemanju odgovornosti glede postavitve zapornice, ki je v nasprotju z več zakonskimi določbami, navedenih v njenih vlogah.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, brez številke z dne 19. 7. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Še enkrat je poudaril, da zahtevana dokumentacija v materialni obliki ne obstaja. Organ je vztrajal, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, prosilka pa v pritožbi niti ni zatrjevala drugače, ampak je celo sama priznala, da zahteva samo »dve preprosti vsebinski informaciji«, ki pa po vsebini pomenita odgovor na zastavljeno vprašanje oz. mnenje glede zastavljenega vprašanja, čemur pa organ na nobeni pravni podlagi, sploh pa na podlagi ZDIJZ, ni dolžan ugoditi. Organ se je skliceval tudi na prakso IP, npr. odločbo, št. 090-170/2021/7 z dne 7. 7. 2021. Zanikal je, da bi izdana odločba pomenila izogibanje organa, oviranje prosilke v zvezi z ukrepanjem glede zapornice ali izogibanje prevzemanju odgovornosti, saj navedeno ni predmet postopka po ZDIJZ, niti se reševanje take problematike ne sklada z namenom ZDIJZ. Ker organ dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala, nima, več od tega, da dokumentov nima, niti ne more obrazložiti, sploh ker tudi prosilka ne dokazuje nasprotnega. Po mnenju organa so tudi vse pritožbene navedbe glede same vsebine vloge za deaktivacijo elektronske zapornice, glede domnevnih kršitev Zakona o cesta ter glede domnevnih kršitev Zakona o vodah za odločanje o predmetni pritožbi povsem nerelevantne, saj v okviru predmetnega postopka po ZDIJZ ne gre za odločanje o morebitnih kršitvah drugih materialnih predpisov s strani organa ali tretjih oseb in IP ni pristojen za odločanje o tej materiji.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP izpostavlja, da zahteva, ki je oblikovana v obliki vprašanj, in posledično tudi pritožba prosilke, temeljita na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilka namreč ni zahtevala dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi, zavezanci na podlagi ZDIJZ, niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, ni del postopkov po ZDIJZ, vendar pa je organ zavezan ravnati tudi po Uredbi o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20 in 167/20), ki v 17. členu (odgovarjanje na prejete dopise) določa, da (1) organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. (2) Organ odgovori najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta. Odgovor pošlje pošiljatelju na naslov, ki izhaja iz dopisa. (3) Organ lahko odgovor objavi anonimizirano na svetovnem spletu. (4) Za zahtevnejše zadeve organ v tem roku pošiljatelju pošlje vsaj obvestilo o nadaljnjem postopanju in roku, ki ga je mogoče pričakovati za pripravo odgovora. (5) Če je v vsebinsko bistveno podobni zadevi organ že objavil anonimiziran odgovor, organ v tem delu pošiljatelja napoti na ta odgovor. Kot določa 116. člen navedene uredbe, nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja upravna inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za javno upravo, ki v primeru kršitev te uredbe predlaga ukrepe za izboljšanje poslovanja organa ali odredi odpravo nezakonitosti.

 

Glede pritožbenih navedb, da se organ z obrazložitvijo, da z dokumentom ne razpolaga, želi zgolj izogniti odgovornosti pri postavitvi zapornice, ki je v nasprotju z več zakonskimi določbami, IP še dodaja, da na podlagi ZDIJZ od organa ni mogoče zahtevati pojasnil ali razlag v zvezi z obravnavo posameznih vlog, kot npr. v obravnavanem primeru v zvezi s prosilkino vlogo za deaktivacijo elektronske zapornice. Organ torej ni dolžan sestavljati odgovorov in podajati pojasnil prosilcu, kar potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati.

 

Prosilka je v pritožbi izrecno navedla, da je »zaprosila za dve vsebinsko preprosti informaciji«, in sicer (1) na katero osebo, ki je zaposlena na občini, se lahko posameznik obrne, če ugotovi, da je na občinskih zemljiških parcelah postavljen objekt v nasprotju z zakonskimi določbami, ter (2) ali krajevna skupnost kot del občine potrebuje soglasje za postavitev objektov na občinski zemljiški parceli. Ob upoštevanju navedenih določb ZDIJZ (1. in 4. člena) in navedb prosilke v pritožbi je IP pritrdil organu, da je prosilka od njega zahtevala dejansko pridobitev pojasnil in odgovorov na vprašanja, ne pa podatkov iz dokumentov, ki že obstajajo pri organu. Tako je IP ocenil, da je prosilka zahtevala odgovore na vprašanja in zaključil, da ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Poleg tega pa tudi prosilka v pritožbi ni predlagala nekega konkretnega dokaznega sredstva, za katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da bi lahko pripeljal do drugačne ugotovitve dejanskega stanja oz. da bi dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na njena vprašanja, obstajali, pa jih organ ne želi v celoti ali delno posredovati.

 

IP se je strinjal z organom, da so vse pritožbene navedbe glede same vsebine vloge za deaktivacijo elektronske zapornice, glede domnevnih kršitev Zakona o cestah ter glede domnevnih kršitev Zakona o vodah za odločanje o predmetni pritožbi povsem irelevantne, ker v okviru predmetnega postopka po ZDIJZ ne gre za odločanje o morebitnih kršitvah drugih materialnih predpisov s strani organa ali tretjih oseb in IP ni pristojen za odločanje o tej materiji, zato teh obširnejših navedb prosilke, ki za postopek po ZDIJZ niso relevantne, niti ni povzemal. Prav tako IP ni pristojen za odločanje glede pravnega interesa prosilke v postopkih obravnave dostopa do vodnega zemljišča. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more odrediti ukrepov v zvezi z delovanjem zapornice ali ugotavljati morebitne kršitve drugih materialnih predpisov.

 

Ker so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, ki ga v času izdaje izpodbijane odločbe nimajo, je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe). Z zahtevkom po ZDIJZ namreč ni mogoče doseči odločitve, da organ izda oziroma da bi moral izdati dokument, npr. v obliki dopisa, ker to na primer izhaja iz Uredbe o upravnem poslovanju. Prav tako na pravilnost izpodbijane odločbe, izdane na podlagi ZDIJZ, ne morejo vplivati dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na pravilnosti in zakonitosti delovanja organa, ki je urejeno v drugih materialnih predpisih.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka