prosilec - Nacionalni inštitut za javno zdravje

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posamezno dokumentacijo v zvezi z naročilom za centralni računalniški sistem za nadzor fizikalnih količin. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prosilec zahteval posamezne dokumente v zvezi z evidenčnim naročilom, glede katerega se določbe ZJN-3 ne uporabljajo. IP je odločitvi organa o neobstoju posameznih zahtevanih dokumentov sledil, saj glede na naravo zadeve in potek postopka enostavnega naročanja razumljivo, da organ z njimi ne razpolaga. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-191/2022/6
Datum: 29. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 12. 6. 2022, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-28/2021-13 z dne 3. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2022 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-28/2021-13 z dne 3. 6. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 12. 4. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (datirana z 12. 3. 2022). Zapisal je, da je na podlagi dosedanjih zahtev prejel dva dokumenta, in sicer ponudbo podjetja Thorax d.o.o., št. 20-010-074 z dne 21. 12. 2020 in nepodpisano in neizpolnjeno vzdrževalno pogodbo z glavo podjetja Thorax d.o.o. Prosilec je želel prejeti še:
-    podpisano pogodbo z izbranim izvajalcem,
-    preostali dve ponudbi, ki v postopku javnega naročila nista bili izbrani,
-    vso korespondenco med vsemi podjetji, ki so sodelovali v postopku predmetnega javnega naročila (s prilogami),
-    vse izdane račune od dneva podpisa z izbranim izvajalcem do dneva prejema zahteve,
-    zapisnik izbirnega postopka in dokument, iz katerega je razvidna sestava izbirne komisije,
-    dokument, kjer so navedeni merila in pogoji za izbor izvajalca ter navedbo oseb, ki so dokument pripravile, revidirale in odobrile.

Organ je z odločbo, št. 090-28/2021-13 z dne 3. 6. 2022, zahtevo prosilca delno zavrnil, ker z vsemi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je v celoti ugodil glede dostopa do podpisane pogodbe z izbranim izvajalcem Glede korespondence med vsemi podjetji, ki so sodelovala v postopku predmetnega javnega naročila, s prilogami, je organ pojasnil, da z njo ne razpolaga, saj je komunikacija potekala preko telefonskih pogovorov. Organ je še razložil, da pri omenjenem  postopku ni šlo za javno naročilo, ki bi ga bilo treba izvesti po zakonu. Zakon o javnem naročanju namreč v 21. členu določa vrednosti, kdaj je treba izvesti javno naročilo, in sicer takrat, ko je ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost enaka ali višja od 40.000 eurov. V tem konkretnem primeru je skladno z internim pravilnikom organa bila izvedena oddaja naročila po enostavnem postopku. Za izvedbo oddaje naročila po enostavnem postopku je treba povabilo k oddaji ponudbe poslati trem ponudnikom. Za povabilo se šteje tudi informacija, pridobljena po telefonu, elektronski pošti, preko spletnih strani ali na drug primeren način. Tudi glede dokumenta, iz katerega je razvidna sestava izbirne komisije, je organ zapisal, da ga nima, ker skladno z internim pravilnikom, komisija pri oddaji naročila po enostavnem postopku ni potrebna. Organ je navedel, da prav tako nima dokumenta, ki bi vseboval merila in pogoje za izbor izvajalca. Kot je pojasnil, so bila merila zajeta z vsebino povpraševanja, ki je bilo opravljeno po telefonskem pogovoru in eksplicitno navedeno v zapisniku o izvedbi povpraševanja, pridobivanju ponudb in izbiri ponudnika, ki vsebuje tudi navedbo in podpis osebe, ki je dokument pripravila. Če ponudba ustreza povpraševanju, je organ dolžan ravnati kot dober gospodar in izbrati najugodnejšo ponudbo. Organ je prosilcu v celoti ugodil glede dostopa do podpisane pogodbe z izbranim izvajalcem, preostalih dveh ponudb, ki v postopku javnega naročila nista bili izbrani, vseh izdanih računov od dneva podpisa z izbranim izvajalcem do dneva prejema zahteve ter do zapisnika o izvedbi povpraševanja, pridobivanju ponudb in izbiri ponudnika z dne 21. 12. 2020 izbirnega postopka.

Prosilec je 12. 6. 2022 zoper odločbo organa, št. 090-28/2021-13 z dne 3. 6. 2022 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) vložil pritožbo in navedel, da želi pridobiti vse zahtevane informacije javnega značaja. Prosilec je navedel, da mu je organ pri posredovanju podpisane pogodbe ugodil, pri čemer mu je posredoval samo vzdrževalno pogodbo, ne pa tudi pogodbe o nakupu opreme. Nadalje je prerekal, da mu je organ poleg ponudbe izbranega ponudnika posredoval še dve ponudbi, ki nista bili izbrani, pri čemer je predložil samo dve manj ugodni ponudbi in ne vseh, ki jih je prejel, čeprav so bile te bolj ugodne od izbranega ponudnika. Prosilec je oporekal tudi navedbi organa, da je korespondenca potekala preko telefonskih pogovorov. Prosilec je zapisal, da to ne drži, saj je že iz vse dosedanje korespondence razvidno, da temu ni tako. Naročilo je organ oddal 30. 12. 2020, bolj ugodno ponudbo pa je prejel precej pred tem datumom. Zato bi moral organ posredovati celotno informacijo javnega značaja. Tudi navedba, da je organ prosilcu posredoval vse račune izbranega ponudnika, ne drži, saj je organ poslal samo nekatere račune in še to račune z različnimi podlagami (pogodbami). Prosilec je navedel, da navedb organa, da nima dokumentacije o sestavi izbirne komisije, ker komisija v skladu z internim pravilnikom ni potrebna, ni mogel niti preizkusiti, saj mu Pravilnika o nabavi in javnem naročanju NIJZ, ki določa interne postopke javnih naročil, ni posredoval. Prosilec je naštel dokumente, ki mu jih je posredoval organ, in navedel, da je iz doslej prejete dokumentacije razvidno, da je bilo v izbiro odobritve, pošiljanje ponudb vključenih več oseb, ki v zapisniku, ki ga je podpisal …, niso navedene. Prav tako je g. … navedel samo tri podjetja, ki naj bi jih nekdo kontaktiral po telefonu 18. 1. 2022. Prosilec je tej navedbi v zapisniku oporekal, saj naj bi organ po elektronski poti kontaktiral tudi druga podjetja in ne samo navedenih treh. Zato je prosilec vztrajal, da mu organ posreduje celotno komunikacijo (interno in s podjetji) od dneva začetka povpraševanja do oddaje naročila. Prosilec je oporekal tudi navedbi organa, da nima posebnega dokumenta, ki bi vseboval merila in pogoje za izbor izvajalca. Zapisal je, da je organ pošiljal različne zahtevke (merila) in verjetno različne zahtevke posredoval tudi različnim podjetjem. Vztrajal je, da mu organ posreduje vse te zahtevke, ki jih je posredoval različnim ponudnikom.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-28/2021-16 z dne 15. 6. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob odstopu je pojasnil, da je prosilec v pritožbi od organa zahteval dokument, tj. Pravilnik o nabavi in javnem naročanju na NIJZ, ki mu ga je tudi posredoval. Preostalih dokumentov, zatrjevanih v pritožbi, razen navedenega pravilnika, organ nima.

Prosilec je 27. 6. 2022 na trditve organa ob odstopu pritožbe o neobstoju dokumentov podal dodatno obrazložitev. Prosilec je navedel, da je organ poleg šestnajstih računov, ki jih je posredoval ob delni zavrnilni odločbi in se nanašajo na posredovano vzdrževalno pogodbo za sistem MY Sirius, posredoval tudi račun, št. 20-300-321 z dne 30. 12. 2020, za material po opisu iz računa, za katerega je bila podlaga pogodba oz. naročilnica 1490 z dne 30. 12. 2020; te pogodbe oz. naročilnice za naročilo materiala in internih dokumentov npr. zahtevka, odobritve idr. za realizacijo tega posla organ ni posredoval, čeprav z njo več kot očitno razpolaga, saj drugače ne bi prišlo do realizacije posla. Prosilec je organu očital, da mu je posredoval samo dve manj ugodni ponudbi in ne vseh, ki jih je prejel. Kot primer je priložil ponudbo …, s spremnim dopisom, poslanim po elektronski pošti. Glede trditev organa, da je korespondenca potekala po telefonu, je prosilec navedel, da je iz primera podjetja Thorax d.o.o in … razvidno, da je komunikacija potekala po elektronski pošti, tako da korespondenca gotovo obstaja. V zvezi z vsemi izdanimi računi je prosilec zapisal, da je že iz spletne strani Erar razvidno, da je organ podjetju Thorax d.o.o. plačal bistveno več računov za navedeno obdobje, kot jih je posredoval prosilcu. Kot dokazilo je priložil izpis iz Erarja. Glede sestave izbirne komisije in obrazložitve organa, da skladno z internim pravilnikom komisija pri oddaji naročila po enostavnem postopku ni potrebna, je prosilec navedel, da je iz že prejetih informacij javnega značaja razvidno, da je bilo v odločanje vključenih več oseb. Tako iz ponudbe podjetja Thorax d.o.o. izhaja, da je bila ponudba naslovljena na go. … (priloga), prav tako je podjetje … prejelo povpraševanje po e-pošti od ge. … (priloga). Po navedbah prosilca so bili v postopek izbire vključeni še g. …, ga. … (nadrejena g. …) ter podpisnik pogodbe g. … . Prosilec je organu očital, da izpodbijani odločbi ni priložil pravilnikov, čeprav je v zahtevi po ZDIJZ jasno zahteval dokument, kjer so navedena merila za javno naročanje in torej ne gre za novo zahtevo. Prav tako se prosilec ni strinjal s trditvijo organa, da so vsa merila in pogoji za izbor izvajalca zajeti v zapisniku. Priložil je ponudbo in merila, ki jih je organ posredoval … 21. 12. 2020 in se razlikujejo od meril, zapisanih v zapisniku na isti dan, prav tako se tudi same ponudbe razlikujejo med seboj (npr. v točkah kalibracije), kar lahko vpliva na končno ceno in ceno vzdrževanja. Prosilec je zatrdil, da ni prejel korespondence glede določitve meril znotraj organa (kdo in kako so jih določili).

IP je 7. 7. 2022 na organ naslovil poziv za dostavo dodatne dokumentacije in opredelitev do izjav prosilca v dopisu z dne 26. 6. 2022. Organ je 14. 7. 2022 poslal odgovor, v katerem je glede že posredovanih računov prosilcu pojasnil, da je pri posredovanju zahtevanih dokumentov prišlo do človeške napake pri pripenjanju dokumentov, zato manjkajoče račune, o katerih je odločal, pošiljajo v priponki. Glede same zahtevane dokumentacije je organ še enkrat pojasnil, da v predmetni zadevi ni šlo za javno naročilo po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), ki tudi v 21. členu določa vrednosti, kdaj je treba izvesti javno naročilo in navaja, da se ta zakon uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov. V tem konkretnem primeru je skladno z internim pravilnikom organa bila izvedena oddaja naročila po enostavnem postopku. Za izvedbo oddaje naročila po enostavnem postopku je treba povabilo k oddaji ponudbe poslati trem ponudnikom. Za povabilo se šteje tudi informacija pridobljena po telefonu, elektronski pošti, preko spletnih strani ali drug primeren način. Na vprašanje IP, ali organ razpolaga s spisom zadeve, kjer se vodi predmetno naročilo, in je iz popisa razvidna zaporedna številka vsakega dokumenta v zadevi, kratko vsebino dokumenta in datum dokumenta, je organ odgovoril nikalno. Obrazložil je, da ima zapisnik, ki je bil prosilcu že posredovan, v katerem so navedena merila in pogoji za izbor izvajalca. Pojasnil je, da so bila merila zajeta z vsebino povpraševanja, ki je bila opravljena po telefonskem pogovoru in eksplicitno navedena v zapisniku o izvedbi povpraševanja, pridobivanja ponudb in izbiri ponudnika. Zapisnik pa vsebuje tudi navedbo in podpis osebe, ki je dokument pripravila.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu omogočil dostop do vseh zahtevanih dokumentov, s katerimi razpolaga. Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec dvomi v navedbe organa, da mu je v zvezi z njegovo zahtevo z dne 12. 3. 2022, ki jo je organ prejel 14. 4. 2022, posredoval vse zahtevane dokumente, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente. V predmetnem postopku po ZDIJZ se zahtevani dokumenti nanašajo na naročilo za centralni računalniški sistem za nadzor fizikalnih količin MySirius, kar je razvidno iz izpodbijane odločbe, dodatnih izjav organa in posredovanih dokumentov.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenih določb izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Prosilec je v pritožbi izpostavil dvom v odločitev organa in vztrajal, da organ glede njegove zahteve zagotovo razpolaga še s preostalimi ponudbami ter da bi mu moral posredovati tudi pravilnike, saj je zahteval dokument, kjer so navedena merila za javno naročanje. IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravnosodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. To pomeni, da prosilec v pritožbi ne more zahtevati dokumentov, ki jih ni opredelil že v zahtevi. Tako IP ni odločal o obstoju morebitnih drugih prejetih ponudb, ki jih organ ni izbral in so bile bolj ugodne od izbrane, saj iz zahteve prosilca z dne 12. 3. 2022 jasno izhaja, da je glede prejetih ponudb želel prejeti, citirano: »preostali dve ponudbi, ki v postopku javnega naročila nista bili izbrani«. Enako velja tudi za pritožbeno navedbo, da organ k izpodbijani odločbi ni priložil pravilnikov, čeprav je prosilec v zahtevi po ZDIJZ jasno zahteval dokument, kjer so navedena merila za javno naročanje in torej ne gre za novo zahtevo. Ta pritožbena navedba je po mnenju IP neutemeljena. Prosilec je zahteval, citirano: »dokument, kjer so navedeni merila in pogoji za izbor izvajalca«. Interni akt, tj. Pravilnik o nabavi in javnem naročanju na NIJZ, je akt, ki se nanaša na področje priprave in nabave javnih naročil in določa splošna pravila oddaje vseh javnih naročil, in ne konkretnega. Glede na postavljeno zahtevo, tako kot prvostopenjski organ, tudi IP, navedenega pravilnika ni prepoznal kot zahtevanega dokumenta v vlogi z dne 12. 3. 2022, saj se pravilnik ne nanaša na merila in pogoje za izbor izvajalca v konkretnem naročilu. Ta del zahtevka, ki ga je prosilec spremenil šele v pritožbi, torej po izdaji izpodbijane odločbe, pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoče upoštevati. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti  lahko namreč stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. spremeni), zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji.  Da je IP kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezan pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom prvega odstavka 133. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), je izpostavilo tudi sodišče v sodbi, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Navedeno pomeni, da informacije, dostop do katerih je na novo zahteval prosilec šele v pritožbi, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka in so posledično tovrstne pritožbene navedbe neutemeljene. Ob tem IP pripominja, da je organ 15. 6. 2022 prosilcu posredoval tudi Pravilnik o nabavi in javnem naročanju na NIJZ, kar je razvidno iz elektronskega sporočila organa z dne 15. 6. 2022, naslovljenega na prosilca.

V prvem odstavku 21. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22 in 74/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZJN-3) so določene mejne vrednosti za uporabo zakona. Tako se ta zakon uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj je enaka ali višja od 40.000 eurov. Evidenčna naročila so tista javna naročila, katerih vrednost ne presega mejne vrednosti za uporabo zakona iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3.1 Pri teh naročilih naročniku ni treba upoštevati določil zakona, razen tistih, navedenih v drugem odstavku 21. člena ZJN-3. Naročnik mora torej pri oddaji teh naročil spoštovati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, pri čemer je naročnik zavezan, da vodi (sprotno) evidenco o oddaji za naročila, katerih vrednost je enaka ali višja od 10.000 evrov brez DDV in nižja od mejne vrednosti, navedene v prvem odstavku 21. člena ZJN-3. Te podatke sporočajo naročniki na portal javnih naročil do zadnjega dne februarja tekočega leta za preteklo leto (drugi odstavek 106. člena ZJN-3). Naročnik mora torej pri oddaji evidenčnih naročil (torej tistih, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti za uporabo tega zakona) upoštevati zgolj tiste določbe, ki se izrecno nanašajo na evidenčna naročila. Kadar ni treba izvesti postopka javnega naročanja, je nemogoče od organa pričakovati, da razpolaga z dokumenti, ki jih zakon zahteva v okviru uporabe pravil za javno naročanje, npr. obvestilo o javnem naročilu (56. člen), sklep o začetku postopka, ko lahko naročnik za izvajanje celotnega ali dela postopka imenuje strokovno komisijo (66. člen), pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, (67. člen), sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki ju podpišeta naročnik in izbrani ponudnik (tretji in četrti odstavek 67. člena), tehnične specifikacije, kjer so opredeljene zahtevane značilnosti (68. člen) itd. Ker za evidenčna naročila pravila, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil, ne pridejo v poštev, IP ne dvomi v navedbe organa, da z drugimi dokumenti (razen tistih, ki jih je prosilcu posredoval) ne razpolaga. Prosilec je npr. zahteval dokument o sestavi izbirne komisije, za kar je organ navedel, da le-ta pri oddaji naročila ni bila potrebna. Po mnenju IP je glede na naravo zadeve in potek postopka enostavnega naročanja razumljivo, da organ ne razpolaga z dokumentom, s katerim bi imenoval strokovno komisijo , zgolj dejstvo, da je bil nekdo pošiljatelj elektronskega sporočila o povpraševanju, pa ne more voditi v zaključek, da je bila ta oseba tudi vključena v odločanje, kdo bo izbrani ponudnik. Organ je dosledno navedel, zakaj nima dokumenta o sestavi strokovne komisije, čemur je IP tudi sledil. Enako velja tudi glede pogodbe o nakupu opreme, za kar prosilec organu očita, da mu je ni posredoval. Sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila v postopku enostavnega naročanja ni zahtevana, zato ta pogodba ne obstaja. Obstaja pa pogodba o vzdrževanju oprema, ki jo zahteva ponudnik in jo je organ prosilcu tudi posredoval. Prosilec je zahteval dokument, kjer so navedena merila in pogoji za izbor izvajalca konkretnega naročila, kar ne obstaja. V postopku javnega naročanja je naročnik sicer dolžan pripraviti razpisno dokumentacijo, ta določba pa se ne uporablja za postopek enostavnega naročanja, zato je IP tudi v tem delu sledil organu, da z zahtevanim dokumentom kot takim ne razpolaga. Je pa organ v izpodbijani odločbi ocenil, da so določene informacije, ki jih je želel prejeti prosilec, kot so merila in pogoji za izbor izvajalca ter kdo so osebe, ki so dokument pripravile, revidirale in odobrile, da so le-te vsebovane v dokumentu »Zapisniku o izvedbi povpraševanja, pridobivanja ponudb in izbiri ponudnika«, ki pa ga je prosilcu tudi posredoval. Prosilec že sam ugotavlja, da lahko iz posredovane dokumentacije razbere, kdo je vključen v izbiro odobritve in pošiljanja ponudb, čeprav te osebe niso navedene v zapisniku. Glede vsebine zapisnika IP pripominja, da ni pristojen za presojanje pravilnosti zapisov v samih dokumentih, v obravnavani zadevi pa ni sporno, da je organ navedeni zapisnik prepoznal kot edini dokument, s katerim razpolaga in vsebuje informacije, ki jih želi prosilec tudi prejeti.

Obstoj zahtevanih računov je organ izkazoval z izpisom prejetih faktur za obdobje od 31. 3. 2021 do 31. 5. 2022. Glede na podano zahtevo ni dvoma, da je prosilec zahteval vse izdane račune od dneva podpisa z izbranim izvajalcem, tj. 30. 12. 2020 (datum izstavitve računa izbranega ponudnika), do dneva prejema zahteve, tj. 14. 4. 2022. Iz posredovanega izpisa prejetih faktur izhaja, da je bilo teh izdanih računov 36, kar se sklada tudi z izpisom transakcij v sistemu ERAR, kjer je plačnik organ in prejemnik THORAX d.o.o. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ v zvezi s temi izdanimi računi zahtevi prosilca v celoti ugodil, glede ugodilnega dela pa prosilec nima pravice do pritožbe. Na poizvedbo IP o pritožbeni navedbi, da prosilec ni prejel vseh izdanih računov, je organ odgovoril, da je pri posredovanju zahtevanih računov prišlo do človeške napake pri pripenjanju dokumentov, torej pri izvršitvi odločitve. Manjkajoče račune, o katerih je odločil v izpodbijani odločbi, je v priponki poslal na naslov IP, kljub temu, da bi jih moral prosilcu, zato je IP na organ naslovil poziv, da morajo zavezanci zahtevane dokumente posredovati prosilcem in ne pritožbenem organu.

Glede pritožbene navedbe, da organ prosilcu ni posredoval korespondence med podjetji, ki so sodelovala v postopku predmetnega javnega naročila, je IP na organ naslovil vprašanje, ali organ razpolaga s spisom zadeve, kjer se vodi predmetno naročilo, in je iz popisa razvidna zaporedna številka vsakega dokumenta v zadevi, kratko vsebino dokumenta in datum dokumenta. Organ je odgovoril, da s posebnim spisom zadeve ne razpolaga, saj je za izvedbo oddaje naročila po enostavnem postopku treba povabilo k oddaji ponudbe poslati trem ponudnikom. Za povabilo pa se šteje tudi informacija pridobljena po telefonu, elektronski pošti, preko spletnih strani ali drug primeren način. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ s korespondenco ne razpolaga, ker je komunikacija potekala telefonsko. Prosilec je svojo trditev o obstoju korespondence sicer podkrepil s primerom podjetja Thorax d.o.o in …  in priložil izpis komunikacije (povpraševanje in ponudbe), ki je potekala po elektronski pošti. Čeprav je organ v izpodbijani odločbi zatrdil, da je komunikacija potekala preko telefonskih pogovorov, v obravnavani zadevi pri očitku prosilca, da je bila komunikacija tudi po elektronski pošti, ne gre spregledati, da je le-ta (če je že) potekala med podjetji in fizičnimi osebami, zaposlenimi pri organu, preko njihovih službenih elektronskih predalov. Po trditvah organa z dne 14. 7. 2022 organ teh dokumentov ne vodi v nobeni svoji zbirki, IP pa nima pristojnosti pregledovati elektronskih predalov posameznih javnih uslužbencev ali funkcionarjev, da bi ugotovil, ali določena elektronska komunikacija, pa čeprav službene narave, obstaja. S tem bi namreč posegel v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca (ali funkcionarja). 

Iz vsega navedenega je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ poleg informacij, ki jih je prosilcu že posredoval, razpolaga še z drugimi, ki jih prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Izpodbijana odločba je tako pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. 

Ker IP ni imel razloga, da bi dvomil v navedbe organa o neobstoju zahtevanih dokumentov, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe). 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločba ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Karolina Lužar, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka