prosilec - Nacionalni inštitut za javno zdravje

POVZETEK:

V konkretnem primeru je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil, saj pri reševanju pritožbe IP ni mogel posumiti, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal še s katerimi drugimi dokumenti, kot s tistimi, do katerih je prosilcu že omogočil dostop. Odgovorov na vprašanja oz. zahtevanih pojasnil pa organ prosilcu, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan podati.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-162/2022/3
Datum: 7. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 5. 5. 2022, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-9/2022-4 z dne 22. 4. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 5. 5. 2022 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-9/2022-4 z dne 22. 4. 2022, se zavrne. 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 5. 1. 2022, po elektronski pošti, naslovil sledečo zahtevo:
»Že lep čas Odbor za pravno etična vprašanja pri ZZS poskuša javno diskreditirati posamezne zdravnike in zdravnice. Tudi tako, da jih s pavšalnimi očitki in obtožbami vabi na zasliševanja pred odborom. Posebej na udaru do dr. Matjaž Figelj, mag. Vladimir Pirnat in Sabina Senčar. A nikakor niso edini. Na Vas naslavljamo:
1. vprašanje, kakšen je Vaš pravni, deontološki in etični odnos do tega dogajanja oz. početje?
2. vljudno sprašujemo tudi, ali morda soglašate s tezo, da pri tem niti ne gre za vprašanje etike in morebitne neskladnosti ravnanja obravnavanih oseb s Kodeksom zdravniške etike, ampak primarno za vprašanje popolnosti in pravilnosti razumevanja dve leti trajajočega kovidnega dogajanja, s tem pa za vprašanje popolnosti in pravilnosti modela realnosti? Naše izhodišče je namreč prepričanje, da model realnosti ne more biti popoln in da etične sodbe odbora in ekspertne skupine ne morejo biti pravilne, če si njuni člani niso postavili relevantnih, pravzaprav odločilnih vprašanj in nanje tudi poiskali prepričljive, če ne kar gotovo odgovore.
Zato Vas vljudno sprašujemo:
- Ali se je NIJZ doslej kakorkoli ukvarjal z vprašanjem izvora virusa Sars-Cov-2?
- Ali je spremljal dveletno delo različnih skupin in organizacij, če da - katerih in do kakšnega sklepa je NIJZ prišel, pa tudi - s kakšno stopnjo gotovosti? Je virus naravnega izvora, ali pa je bil ustvarjen v laboratoriju, kot produkt t.i. »gain of function « modifikacij, z namenom povečanja njegovih bioloških funkcij? Kakšni dokazi so na voljo za sklep NIJZ o tem?
- Če se s tem vprašanjem niste ukvarjali, vljudno sprašujemo, zakaj se niste - ali ni od odgovora neposredno odvisno, ali je virus morda in celo »biološko orožje«?
- Ali se je NIJZ doslej ukvarjal s spremljanjem forenzičnih genskih analiz zgradbe spike proteina Sars-Cov-2, ki bi pomagale odgovoriti na vprašanje izvora iz predhodnega vprašanja? Do kakšnih sklepov je NIJZ prišel, s katerimi viri in s kakšno stopnjo gotovosti teh sklepov? če se s tem vprašanjem ni ukvarjali - zakaj se ni? 
- Ali NIJZ soglaša s trditvijo, zapisano na spletnih straneh Centers for Disease Control and Prevention (CDC), da je spike protein virusa Sars-Cov-2, ki ga proizvajajo celice cepljenih ljudi, »harmless«, torej nenevaren? Če da, zakaj? Če ne, zakaj? Hkrati tudi - kako je ali bi bil lahko nevaren? Na temelju katerih znanstvenih virov? 
- Ali NIJZ pozna znanstvene objave na temo biodistribucije lipidnih nanodelcev mRNA cepiv in ravni njihovih koncentracij v različnih organih za mRNA cepivi Pfizer in Moderna? Kakšno je NIJZ-jevo mnenje o tem? Potujejo lipidni nanodelci tja, kamor morajo, kamor je zaželeno in varno, da se tam sproži celična proizvodnja spike proteina Sars-Cov-2, ki nato sproži reakcijo imunskega sistema?
- Ali NIJZ soglaša, da ima tak način imunizacije lastnosti avtoimunske bolezni, ki lahko poškoduje tkiva in organe, ki proizvajajo spike protein Sars-Cov-2? Če da, kako velika je ta nevarnost? Če ne, zakaj ne? Na osnovi katerih znanstvenih virov?
- Ali NIJZ pozna znanstvene objave na viru PubMed.com, da je po cepljenju z mRNA cepivi spike protein Sars-Cov-2 zaznan v telesu najmanj 4 mesece? Kako jih komentira? Če jih ne pozna, kako ocenjuje kakovost svojega pregleda nad tekočimi znanstvenimi objavami?
- Ali NIJZ soglaša z dejstvom in odločitvijo, da pred pogojno odobritvijo mRNA cepiv za uporabo niso bile narejene raziskave citotoksičnosti, genotoksičnosti, kancerogenosti in ostalih morebitnih bioloških funkcij spike proteina Sars-Cov-2? Ali pozna znanstvene objave na PubMed.com (samo med drugim), da spike protein Sars-Cov-2, med drugim, povzroča hiperkoagulacijo in agregacijo amiloidnih fibrilov?
- Ali NIJZ tekoče spremlja znanstvene objave in dopolnitve protokolov zgodnjega zdravljenja za kovid-19 in ima pregled nad več kot 1250 že objavljenimi kliničnimi raziskavami na temo USPEŠNEGA zgodnjega zdravljenja (ZZ) kovid 19? Če da, do kakšnih sklepov je prišel na temelju teh objav? Če ne, zakaj ga nima? 
- Ali ima NIJZ podatke o morebitnem zvišanju števila nujnih sprejemov v bolnišnice zaradi kardiovaskularnih in nevroloških vzrokov, od začetka cepljenja proti kovid-19? Poročila Inštituta Roberta Kocha kažejo od lani aprila nenadno in zelo povečano število takšnih sprejemov v Nemčiji, ki se je stabiliziralo na mnogo višji ravni, kot pred tem.
- Kako NIJZ komentira dejstvo, da je bila lani (2021) v Sloveniji in ZDA razvidna - iz javno dostopnih podatkov - ocenjeno 30-40% višja umrljivost ljudi v starostni skupini mlajših od 65 let, v primerjavi z leti 2019 in 2020? Se je NIJZ že lotili temeljite analize vseh morebitnih vzrokov tega fenomena? Ob tem pa ne smemo izključiti niti množičnega cepljenja 1,25 milijona ljudi? Mar se NIJZ ne zdi, da bi bilo nujno izdelati in objaviti temeljite analize vzrokov tega alarmantnega dejstva?«.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-9/2022-2 z dne 21. 1. 2022, v celoti zavrnil.

Prosilec je dne 31. 1. 2022 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo. 

IP je z odločbo, št. 090-42/2022/5 z dne 23. 3. 2022, pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je nato z odločbo, št. 090-9/2022-4 z dne 22. 4. 2022, zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel sledeče:
1.    točka zahteve:
Vprašanje »kakšen je Vaš pravni, deontološki in etični odnos do tega dogajanja oz. početje« ne sodi v pristojnost organa. Odgovora na zastavljeno vprašanje organ nima pripravljenega v materializirani obliki. 
2.    točka zahteve: 
1. alineja: Organ razpolaga z dokumentom: WHO-convened Global Study of Origins of SARS-CoV-2: China Part. Joint WHO-China Study, 14 January-10 February 2021, Joint Report, ki je dostopen na naslednji povezavi: https://www.who.int/publications/i/item/who-convened-Rlobal-studv-of-origins-of-sars-cov-2-china-part. Organ je sodeloval z NLZOH pri pripravi stališča do zgoraj navedenega Poročila delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije o Študiji o izvoru SARS-CoV-2. Dokument »Stališče Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in Nacionalnega inštituta za javno zdravje do Poročila delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije o Študiji o izvoru SARS-CoV-2«, št. 6000/043/21 z dne 12.4.2021, je v priponki.
2. in 3. alineja: Odgovor je enak odgovoru na predhodno vprašanje. 
4. alineja: Organ nima tozadevnih pristojnosti, prosilcu predlaga da se obrne na NLZOH.
5. alineja: Vprašanje se nanaša na podatke o varnosti cepiv proti covid-19, za kar je odgovorna Evropska medicinska agencija (EMA). Podatki o varnosti cepiv, ki so v uporabi v Sloveniji, so navedeni v Povzetku glavnih značilnosti zdravila (SmPC), ki so za posamezno cepivo dostopni na:
Cepivo Comirnaty: 
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnatv-epar-product-information_sl.pdf
Cepivo Spikewax:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/spikevax-previouslv-covid-19-vaccine-moderna-epar-product-information sl.pdf
Cepivo Vaxzevria:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previouslv-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information sl.pdf
Cepivo Janssen: 
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/covid-19-vaccine-ianssen-epar-product-information sl.pdf
Cepivo Nuvaxovid: 
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/nuvaxovid-epar-product-information sl.pdf
6. alineja: Vprašanje se nanaša na podatke o varnosti in učinkovitosti cepiv proti covid-19, za kar je odgovorna EMA. Podatki o varnosti in učinkovitosti cepiv, ki so v uporabi v Sloveniji, so navedeni v Povzetku glavnih značilnosti zdravila (SmPC), ki so za posamezno cepivo dostopni na:
Cepivo Comirnaty:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnatv-epar-product-information sl.pdf
Cepivo Spikewax:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/spikevax-previously-covid-19-vaccine-moderna-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Vaxzevria:
https://www.erna.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Janssen:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/covid-19-vaccine-ianssen-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Nuvaxovid:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/nuvaxovid-epar-product-information sl.pdf 
7. alineja: Vprašanje se nanaša na področje mehanizma tvorbe spike proteina, zato organ predlaga, da se prosilec z vprašanjem obrne na pristojno inštitucijo, organ predlaga zdravnike imunologe. Varnosti in učinkovitost cepiv proti covid-19 presoja EMA. Podatki o varnosti in učinkovitosti cepiv, ki so v uporabi v Sloveniji, so navedeni v Povzetku glavnih značilnosti zdravila (SmPC), ki so za posamezno cepivo dostopni na:
Cepivo Comirnaty:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnatv-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Spikewax:
https://wwvy,ema.europa.eu/en/documents/product-information/spikevax-previously-covid-19-vaccine-moderna-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Vaxzevria:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previouslv-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Janssen: 
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/covid-19-vaccine-ianssen-epar-product-information sl.pdf
Cepivo Nuvaxovid:
https://www.jma,europa.eu/en/documents/product- information/nuvaxovid-epar-product-inform3tion sl.pdf 
8. alineja: Organ spremlja številne vire, pri tem uporablja tudi podatkovne baze kot je PubMed. Organ predmetnega komentarja nima v materializirani obliki.
9. alineja: Varnosti in učinkovitost cepiv proti covid-19 presoja EMA. Podatki o varnosti in učinkovitosti cepiv, ki so v uporabi v Sloveniji, so navedeni v Povzetku glavnih značilnosti zdravila (SmPC), ki so za posamezno cepivo dostopni na:
Cepivo Comirnaty:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnatv-epar-product-information sl.pdf
Cepivo Spikewax:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/spikevax-previouslv-covid-19-vaccine-moderna-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Vaxzevria:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previouslv-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Janssen:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/covid-19-vaccine-ianssen-epar-product-information sl.pdf 
Cepivo Nuvaxovid:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/nuvaxovid-epar-product-information sl.pdf 
10. alineja: Organ nima pristojnosti s področja zdravljenja, zato nima pripravljenega odgovora za predmetno zadevo v materializirani obliki.
11. alineja: Baza BOIT za leto 2021 še ni v celoti zaključena, zato podatkov ne moremo pripraviti. Prva objava zdravstvenega varstva prebivalcev v okviru bolnišničnih obravnav za leto 2021 bo skladno s koledarjem objav dne 30. 9. 2022.
12. alineja: Podatki o vzrokih smrti za leto 2021 so še v fazi zbiranja. Prva objava o vzrokih smrti za leto 2021 bo skladno s koledarjem objav dne 30. 9. 2022.
Dodatno je organ pojasnil, da strokovnjaki epidemiološke stroke redno spremljajo rezultate znanstvenih raziskav, epidemiološke podatke in ostala strokovna dognanja tako v Sloveniji kot tudi v svetu ter na podlagi aktualnih podatkov in dognanj pripravljajo priporočila in informirajo tako splošno, kot tudi strokovno javnost. Organ meni, da je vsak zdravnik zavezan, da deluje in sporoča informacije, ki so v skladu s strokovnimi dognanji in sprejeto doktrino. Meni, da je sporočanje informacij, ki so zavajajoče in niso v skladu z znanstvenimi ugotovitvami, lahko škodljive za zdravje populacije. Na Centru za nalezljive bolezni ne presojajo in ne komentirajo izjav drugih strokovnjakov. Za obrazložitev oz. strokovno utemeljitev izjav navedenih strokovnjakov, naj se prosilec obrne direktno nanje. Na Centru za nalezljive bolezni ne podajajo stališč na izjave in odprta pisma drugih posameznikov, se pa zavzemajo za čim večjo precepljenost proti covid-19, saj menijo, da je cepljenje proti covid-19 eden najpomembnejših ukrepov za obvladovanje epidemije covid-19. Nacionalna priporočila za cepljenje proti covid-19, v skladu s katerimi organ svetuje, so dostopna na spletni strani: https://www.niiz.si/sl/ceplienje-proti-covid-19-za-strokovno-javnost. 
Organ je nacionalni inštitut, katerega glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva RS s pomočjo preventivnih ukrepov. Ključne dejavnosti organa, ki jih financira Ministrstvo za zdravje, obsegajo zagotavljanje podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva, spremljanje in ocenjevanje zdravja prebivalstva; prepoznavanje groženj zdravju in oblikovanje ukrepov za njihovo obvladovanje; krepitev zdravja in oblikovanje strokovnih podlag za sprejemanje zdravju naklonjenih politik; programe in ukrepe za preprečevanje bolezni; spremljanje in ocenjevanje sistema zdravstvenega varstva; razvoj strokovnjakov javnega zdravja ter raziskave v javnem zdravju. Organ opravlja tudi zdravstvene storitve, ki jih financira ZZZS, in sicer upravlja in deloma izvaja državni program presejanja za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb debelega črevesa in danke (SVIT), koordinira izvajanje preventivnih programov na primarni ravni, izvaja zdravstvene storitve, ki se nanašajo na zagotavljanje neprekinjene preskrbe s cepivi in imunoglobulini v RS ter nekatere druge naloge preventivnega zdravstvenega varstva na terciarni ravni. Poleg osrednje vloge v dejavnost javnega zdravja v Sloveniji ter izvajanje terciarne dejavnosti na tem področju, se organ aktivno vključuje tudi v mednarodne projekte, ki pokrivajo različna področja zdravja in splošnih javnozdravstvenih problemov prebivalstva. Organ je kot zavezanec po ZDIJZ prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja oz. podajati pojasnil na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Iz odločbe IP, št. 090-277/2020/4 z dne 17. 12. 2020, izhaja, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP v odločbi pojasnjuje, da ZDIJZ ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne more pa prisiliti organa, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Organ po preučitvi zahteve prosilca ugotavlja, da z informacijami ne razpolaga v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra ali evidence oz. drugega dokumentarnega gradiva oz. da se dokument, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca ne nahajajo v materializirani obliki. Kot izhaja iz gornje opredelitve informacije javnega značaja, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni prosilcem omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Prosilec je dne 5. 5. 2022 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo iz sledečih razlogov: 
1. Katerih informacij organ zares nima, katere pa ima, a vztraja, da mu ni treba odgovarjati in pojasnjevati? 
2. Ali organ trdi, da nima informacij, ki so prosto dostopne na svetovnem spletu? 
3. Ali organ trdi, da nima informacij, ki zadevajo znanstvene objave v Nature, na Pub.Med. ter v drugih znanstvenih virih? 
4. Ali organ trdi, da nima informacij, ki jih je prosilec posredoval organu - bodisi kot citate bodisi s povezavami na vire? 
5. Ali organ informacije, ki so prosto dostopne, sicer ima, a vseeno zatrjuje, da jih nima? 
6. Ali organ vztraja, da mu ni treba odgovarjati na vprašanja in pojasnjevati spraševano, četudi takšno zahtevo prejme od novinarjev raziskovalcev ali raziskovalcev "javnih psov-čuvajev", statusno izenačenim s preiskovalnimi novinarji (po sodni praksi ESČP)?

IP je dne 20. 5. 2022 prejel dopis organa, št. 090-37/2022-8 z dne 17. 5. 2025, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. 

V telefonskem pogovoru z dne 5. 7. 2022 je organ, vezano na 11. in 12. alinejo 2. točke zahteve prosilca, dodatno pojasnil, da se podatki objavljajo glede na koledar objav, ki je določen v Letnem programu statističnih raziskovanj za 2022 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4961), in sicer v prilogi št. 1., torej do 30. 9. 2022. Do tega datuma so posamezne bolnišnice dolžne organu posredovati v prej omenjenem letnem programu navedene podatke. Organ je trenutno še v fazi zbiranja teh podatkov, zato jih, kot to izhaja že iz izpodbijane odločbe, prosilcu še ne more posredovati.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

Kot že zgoraj navedeno, skladno s 4. členom ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Tudi v sodbi, št. št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, sodišče izrecno izpostavi, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oz. podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organ na podlagi določb ZDIJZ tudi ni dolžan po svetovnem spletu iskati različnih tujih člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca in posledično prosilcu posredovati povezave na te članke. 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil sledeče,:
-    da prosilec v skoraj vseh točkah zahteve organ med drugim sprašuje, zakaj se z določenim vprašanjem morebiti ni ukvarjal, kakšno je njegovo mnenje glede določene tematike/problematike, kako komentira/ocenjuje določeno situacijo, kakšen je odnos organa do določenega dogajanja/početja ipd., kar kaže na to, da od organa v tem delu ne želi prejeti dokumenta v smislu 4. člena ZDJZ, ampak želi prejeti mnenje, stališče organa, ki pa ga/jih organ, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu ni dolžan podati, samo zato, da bi zadostil njegovi zahtevi;
-    da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval dokumente, s katerimi razpolaga oz., ki ustrezajo njegovi zahtevi (1., 2. in 3. alineja 2. točke zahteve);
-    da je organ prosilcu podal usmeritve/povezave na različne (tuje) spletne strani (5., 6., 7. in 9. alineja 2. točke zahteve), kjer prosilec morebiti lahko najde zahtevane informacije, kljub temu, da tega po določbah ZDIJZ, kot že zgoraj navedeno, ni dolžan storiti. Navedeno kaže na to, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve. 
-    da, glede na 23.a člen ZZDej , kjer je podrobneje opredeljeno delo organa, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca iz 4. in 10. alineje 2. točke. 
-    da organ (še) ne razpolaga s podatki, ki so predmet zahteve prosilca pod 11. in 12. alinejo 2. točke oz. da je organ še v fazi pridobivanja teh podatkov s strani posameznih bolnišnic - ti podatki bodo, v skladu z Letnim programom statističnih raziskovanj za 2022, objavljeni dne 30. 9. 2022. Organ torej v času reševanja zahteve ni razpolagal s podatki, ki so predmet zahteve prosilca, lahko pa te podatke prosilec naknadno ponovno zahteva, npr. po 30. 9. 2022.

V tem delu IP še dodaja, da prosilec v pritožbi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da je bila odločitev prvostopenjskega organa napačna oz. da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval oz. na katere je organ prosilca že napotil, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.    

Glede pritožbenih navedb prosilca IP dodatno še pojasnjuje, da:
-    organ prosilcu ni dolžan posredovati njegovih lastnih dokumentov oz. ni dolžan obravnavati dokumentov, ki jih prosilec v zahtevi sam navaja oz. se sklicuje nanje oz. so priloga njegovi zahtevi, saj te prosilec nedvomno že ima;
-    je pravica do pridobitve odgovorov po ZMed  dana izključno medijem, opredeljenim po 1. odstavku 2. člena Zmed, med katere pa ne sodijo t.i. raziskovalni novinarji oz. osebe, ki se poistovetijo s tem t.i. nazivom, kar pomeni, da določbe ZMed zanje ne veljajo. Lahko pa seveda ti dobijo oz. zahtevajo odgovore na vprašanja od organa v okviru Uredbe o upravnem poslovanju , ki pa je izven dometa pristojnosti IP.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka