prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval različne dokumente povezane z delom Državne tehnične pisarne. ki je bila oblikovana v zvezi s potresom v Posočju. Organ je prosilčevo zahtevo delno zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga, glede nekaterih točk zahteve pa je prosilcu podal odgovore. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba po večini neutemeljena, saj organ z dokumenti kot jih zahteva prosilec ne razpolaga. V zvezi z eno točko zahteve je IP ugotovil, da organ razpolaga še z enim dokumentom, ki ga je mogoče prepoznati kot predmet zahteve, zato je o njem odločil z delnim dostopom, upoštevaje izjemo varstva osebnih podatkov.

ODLOČBA:

Številka: 090-17/2022/17

Datum: 16. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 1. 2022, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-317/2021-2550-8 z dne 14. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

13. Pritožbi prosilca z dne 13. 1. 2022 se delno ugodi, odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-317/2021-2550-8 z dne 14. 12. 2021, se v delu, ki se nanaša na dostop do dokumenta, na podlagi katerega je DTP določila višino dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu, delno odpravi, in se odloči:

»Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v  elektronski obliki, posredovati naslednje dokumente:

• Sklep Vlade RS, št. 41008-9/2008/8 z dne 10. 4. 2008,
• Program popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 z izhodišči za razdelitev sredstev proračunske rezerve 2008 za izvedbo programa popotresne obnove od 1. januarja do 31. decembra 2007, št. 41008-9/2008 z dne 10. 4. 2008, pri čemer mora prekriti naslednje podatke:
• v tabeli v PRILOGI 2: Upravičenci do refundacije sredstev za začasno namestitev, podatke v stolpcu »Trenutna nastanitev«,
• v vseh tabelah naslovljenih »OBJEKTI PROGRAMA POPOTRESNE OBNOVE PO POTRESU 12.7.2004” podatke v stolpcih “št. os” in “št. druži”,
• v vseh tabelah, ki vsebujejo stolpce » Vrednost celotne investicije«, podatke v teh stolpcih;
• Elektronsko sporočilo z dne 11. 4. 2008, pri čemer mora v rubriki »za« prekriti elektronske naslove posameznikov.

1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke in v preostalem delu izpodbijane odločbe, se pritožba zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 8. 2021 od organa zahteval, da mu po elektronski pošti omogoči dostop do:

1. organigrama Državne tehnične pisarne (v nadaljevanju DTP), in sicer popisa vseh zaposlenih z imenom in priimkom ter kontaktnim naslovom na dan 1. 1. 2021,
2. dokumenta iz katerega je, za navedene osebe, razviden znesek plače brez varovanih osebnih podatkov, za leto 2020, 2019, 2015 in 2010,
3. če dokument iz prejšnje alineje ne obstaja, pa do plačilnih list vseh zaposlenih na dan 1. 1. 2020 za leto 2020, brez varovanih osebnih podatkov,
4. dokumenta, iz katerega so, za vse zaposlene DTP od 1.1. 2020 do dneva vložitve zahteve, vidni dodatki za COVID, ki so bili tem osebam izplačani,
5. dokumenta, iz katerega je razvidno, koliko lokacij je organ obiskal iz naslova opravljanja nalog po zakonu v letu 2019, 2020 in 2021,
6. dokumenta, iz katerega bo razvidno, za koliko objektov so bile v letu 2019, 2020 in 2021, izdane odločbe o obnovi oziroma uvedenih ukrepih po zakonu, ki ureja popotresno obnovo,
7. dokumenta, na podlagi katerega deluje v imenu in za račun DTP zasebna družba,
8. dokumenta, na podlagi katerega je DTP določila višino dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu,
9. dokumenta, iz katerega je razvidno, kateri objekti so bili v vasi Lepena v skladu z zakonom obnovljeni ali postavljeni na novo s statusom kmetije do velikosti 2, 5 ha, koliko nad 2, 5 ha, koliko objektov je bilo obnovljenih kot kulturna dediščina in koliko po pravilih lege v Triglavskem narodnem parku (v nadaljevanju TNP),
10. dokumenta, ki je za objekte, ki so bili obnovljeni kot kulturna dediščina, določil ali zahteval, da se določen objekt obnovi kot kulturna dediščina.

Organ je prosilcu najprej odgovoril z dopisom št. 090-317/2021/2021- 2550-5 in 090-318/2021-2550 -5 z dne 8. 9. 2021, v katerem mu je glede zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, ki se nanašajo na

organigram DTP in popis zaposlenih na dan 1. 1. 2021, na dostop do plač oziroma plačilnih list zaposlenih za leto 2020, 2019, 2015, 2010, iz vsebine katerih so razvidni tudi COVID-19 dodatki, dokumenta, iz vsebine katerega bo razvidno, koliko lokacij je organ obiskal v letu 2019, 2020 in 2021, za dostop do dokumenta, iz vsebine katerega bo razvidno, za koliko objektov je bilo v letu 2019 in 2020 izdanih odločb o obnovi objektov, po predpisih, ki urejajo popotresno obnovo objektov in do dokumenta, na podlagi katerega deluje v imenu DTP zasebna družba, pojasnil, da DTP ni organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, temveč gre za organizacijsko obliko nudenja pomoči oškodovancem in potencialnim upravičencem do sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic naravne nesreče. Zato naloge DTP opravljajo zasebne družbe, ki so bile izbrane na javnem razpisu. Organ je pojasnil, da so naloge DTP in zahtevana kadrovska struktura ponudnika podane v javnem naročilu št.: JN 008419/2019 in pri tem prosilca napotil na spletno stran konkretnega javnega naročila na Portalu javnih naročil[1]. Organ je dalje navajal, da je vrednost izvajanja teh nalog opredeljena s sklenjeno pogodbo, ki je objavljena na portalu javnih naročil, pod prej navedeno številko. Glede podatka o številu izdanih odločb o popotresni obnovi v letih 2019 in 2020 je organ navajal, da jih je bilo 29. Dalje je organ prosilca v zvezi z zahtevanim dostopom do dokumenta, iz vsebine katerega bo razvidno, kateri objekti so bili v vasi Lepena v skladu z zakonom obnovljeni ali postavljeni na novo, s  statusom kmetije do velikosti 2,5 ha, koliko nad 2,5 ha, ki so bili obnovljeni kot kulturna dediščina in koliko objektov po pravilih lege v TNP in glede dostopa do dokumenta, ki je določil ali zahteval, da se objekt obnovi kot kulturna dediščina, obvestil, da je bilo v vasi Lepena po potresu leta 1998 obnovljenih 26 enot, in pri tem navedel njihove naslove, ki so objavljeni tudi v Končnem poročilu o izvedbi popotresne obnove objektov v Posočju, poškodovanih v potresu leta 1998, ki ga je sprejela Vlada RS s sklepom št. 41008-24/2009/4 z dne 10. 9. 2009 (v nadaljevanju Končno poročilo). Dalje je organ pojasnil, da je bilo v vasi Lepena po potresu leta 2004 obnovljenih 7 enot in pri tem navedel njihove naslove in pojasnil, da se vsi obnovljeni objekti nahajajo na območju TNP. Dalje je pojasnil, da organ ne vodi analitične evidence o posebnih statusih upravičencev, saj je to opredeljeno z odločbo o dodelitvi sredstev posameznemu upravičencu, ki temelji na podani vlogi za obnovo in priloženih dokumentih posameznega upravičenca. Kulturna dediščina pa je opredeljena z Registrom kulturne dediščine, ki določa status in obseg zaščite posameznega elementa kulturne dediščine. Organ je prosilcu posredoval povezavo na to spletno stran.

Po posredovanju IP v postopku s prosilčevo pritožbo zaradi molka^[2], v zvezi s predmetno prosilčevo zahtevo po ZDIJZ, je organ izdal odločbo, št. 090-317/2021-2550-8 z dne 14. 12. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Z njo je prosilcu zavrnil dostop do organigrama DTP, popisa vseh zaposlenih po imenu in priimku ter kontaktnem naslovu na dan 1. 1. 2021, dokumenta, iz katerega je razviden znesek plače brez varovanih osebnih podatkov, za leto 2020, 2019, 2015 in 2010, plačilnih list vseh zaposlenih na dan 1. 1. 2020, brez varovanih osebnih podatkov, dokumenta, iz katerega so razvidni dodatki za COVID, ki so bili izplačani vsaki osebi, dokumenta, iz katerega je razvidno, koliko lokacij je organ obiskal iz naslova opravljanja nalog po zakonu v letih 2019, 2020 in 2021 in do dokumenta, na podlagi katerega je DTP določila višino dodeljene državne pomoči za posamezen, v potresu poškodovan objekt (1. točka izreka). V obrazložitvi je povzel potek postopka s prosilčevo zahtevo in vsebino dopisa št. 090-317/2021/2021- 2550-5 in 090-318/2021-2550 -5 z dne 8. 9. 2021, s katero je odgovoril na prosilčevo zahtevo. Navajal je, da je v obravnavanem primeru bistveno, da so dokumenti, ki se nanašajo na delovanje zasebnih družb, ki opravljajo naloge DTP in nudijo pomoč oškodovancem in potencialnim upravičencem do sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic naravnih nesreč, javno objavljeni v javnem naročil št. JN 008419/2019, s čimer je bil prosilec, z dopisom z dne 8. 9. 2021, že seznanjen v obliki napotila na povezavo na Portalu javnih naročil, skladno z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dalje je organ navajal, da z dokumenti, ki se nanašajo na organigram DTP, popis zaposlenih in njihove plače z dodatki za COVID-19, dokumenti, ki se nanašajo na podatek o tem, koliko lokacij je bilo obiskanih v letih od leta 2019 do 2021, ne razpolaga. Pojasnjuje pa, da je organizacijska struktura DTP vidna v Končnem poročilu na 9. strani. Prav tako je v poročilu navedena višina pomoči za posamezen poškodovan objekt. Poročilo je prosilec prejel dne 9. 12. 2021, v zadevi 090-318/2021-2550, preko sistema We Transfer. Navaja, da je, po vpogledu v elektronske baze informacijskega sistema Krpan, v arhivsko, aktivno in v tekočo zbirko informacijskega sistema, organ preko Glavne pisarne ministrstva z uporabo splošnega iskalnika vnesel ključne besede s parametri »zaposleni + Državna tehnična pisarna«, plače + zaposleni + državna tehnična pisarna«, » dodatki COVID-19 + državna tehnična pisarna«, »lokacije + državna tehnična pisarna«. Iskanje zadetkov ni vrnilo. Organ je za dokumente zadeve prosil tudi Direktorat za vode in investicije, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, v katerega delovno področje spada zadeva. Po pregledu uradnih zbirk je notranja organizacijska enota ugotovila, da dokumenti, kot to navaja prosilec, v materializirani obliki ne obstajajo. Ob sklicevanju na prakso IP pojasnjuje določbe ZDIJZ glede razpolaganja z dokumentom in kriterija materializirane oblike. Navaja, da v danem primeru prosilec prosi za dokumente, ki se nanašajo na zaposlene v DTP, za dokumente o plačah zaposlenih z dodatki za COVID-19 in za dokumente, iz vsebine katerih bo razvidno, koliko lokacij je bilo obiskanih v letih od leta objektov. Ker je iz elektronskih in arhivskih evidenc organa razvidno, da dokumenti, kot to navaja prosilec, v materializirani obliki ne obstajajo, jih prosilcu ni mogoče posredovati.

Prosilec je 13. 1. 2022 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je navajal, da iz Končnega poročila, ki ga je prejel, na strani 30 izhaja, da je bilo 26. 5. 1998 na delu v DTP skupno 57 strokovnjakov, navedena pa je tudi struktura kadrov. Ugotavlja, da je organigram objavljen na strani 9. Navaja, da je isti dokument zahteval na dan 1. 1. 2021, iz odločbe pa je razvidno, da ga ni prejel. Prav tako ni prejel dokumenta, koliko objektov je bilo obnovljenih po pravilih lege v TNP kot kriterij za višjo določitev pomoči in trdi, da tak dokument mora obstajati, saj bi sicer obratno pomenilo, da je organ storil kaznivo dejanje in da bi moral postopati zoper odgovorne osebe in družbam odvzeti vsa pooblastila. Dalje navaja, da prav tako ni prejel dokumenta, ki za vse objekte, ki so bili obnovljeni kot kulturna dediščina, določa ali zahteva, da se določen objekt obnovi kot kulturna dediščina. Pri tem se sklicuje na določbo petega odstavka 21. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (v nadaljevanju ZPOOSRP)^[3], ki predvideva pripravo programa popotresne obnove s strani Ministrstva za kulturo. IP predlaga, da ugodi pritožbi in organu naloži posredovanje vseh dokumentov prosilcu, v elektronski obliki.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato je pritožbo odstopil v reševanje IP. Dopisu je priložil še prosilčevo pritožbo, izpodbijano odločbo in ostalo dokumentacijo spisa.

IP je prosilčevo pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Ker sta se organ v izpodbijani odločbi in tudi prosilec v pritožbi sklicevala na Končno poročilo, organ pa tega dokumenta ob odstopu pritožbe IP ni posredoval, je IP ta dokument prevzel iz zadeve 090-20/2022, v kateri je odločal o zahtevi istega prosilca v zvezi z vsebinsko povezanim vprašanjem dostopa do mesečnih poročil DTP. O tem je IP naredil Uradni zaznamek, št. 090-17/2022/5 z dne 21. 2. 2022.

IP je dne 11. 3. 2022, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju sestavil zapisnik, št. 090-17/2022/7. Organ je na ogledu med drugim pojasnil, da ne razpolaga z izpolnjenim obrazcem organizacijske strukture DTP na dan 1. 1. 2021, kot je objavljen na strani 9 Končnega poročila. Navajal je, da je te podatke mogoče pridobiti iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Na podlagi javnega razpisa se lahko za izvedbo del prijavijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije. Organigram oz. delovna struktura DTP se naredi glede na potrebe obsega sanacije. Glede obstoja dokumenta, na osnovi katerega je DTP določila višino dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu (8. točka prosilčeve zahteve), je organ pojasnil, da DTP višine ne določa. Ta se je določala v postopku določenem z ZPOOSRP in podzakonskim akti, v skladu z izdelano tehnično dokumentacijo za obnovo. Končna višina za posamezni objekt je določena v odločbi, ki jo izda organ (MOP). Poleg tega je organ pojasnil, da so izvajalci, ki opravljajo naloge znotraj DTP, zaposleni pri pogodbenem izvajalcu in da Covid dodatki niso bili predmet pogodbe, zato s strani organa niso bili izplačani in da poleg pogodbene vrednosti ni bilo dodatno izplačanih sredstev. Glede 6. točka zahteve (dokument, iz katerega bo razvidno, za koliko objektov so bile v letu 2019, 2020 in 2021, izdane odločbe o obnovi oziroma uvedenih ukrepih po zakonu, ki ureja popotresno obnovo) je organ pojasnil, da iz dopisa z dne 8. 9. 2021 izhaja, da je bilo izdanih 29 odločb o popotresni obnovi v letih 2019 in 2020, za leto 2021 pa je organ pojasnil, da v tem letu ni bila izdana nobena odločba.

IP je z zapisnikom seznanil prosilca, ki je 18. 3. 2022 v zvezi s tem poslal svojo izjasnitev. V odgovoru se je med drugim skliceval na določbe 27. in 50. člena ZPOOSRP, določbe 14. ,18., 23. in 74. člena Zakona o državni upravi[4] in določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU)[5] in navajal, da je organ, v dokumentu, št. 012-30/2007-MOP-353 z dne 23. 12. 2020 in v dopisu z dne 8. 9. 2021, navajal, da DTP deluje v okviru oziroma pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. Oseba, ki se je podpisovala pod dopise DTP in pod žig Vlade RS, kot vodja DTP in osebe, ki so navedene v teh dopisih, pa niso na seznamu uradnih oseb pooblaščenih za odločanje v upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ki je dostopen na spletni strani organa. Prosilec navaja, da ZPOOSRP nikjer ne določa, da je Vlada RS, Ministrstvo za okolje in prostor ali kdorkoli tretji pooblaščen, prenesel izvajanje s strani Vlade ustanovljeno vladno službo v celoti na nepovezane osebe in da za njih ne velja zakonodaja Republike Slovenije, ki zavezuje organe, ustanovljene s strani države in ki so v celoti financirani s strani državnega proračuna. Zakonodaja tudi niti v enem zakonu ne pooblašča, da se posamezniki predstavljajo v imenu Vlade Republike Slovenije, če niso bodisi zaposleni bodisi imajo z zakonom predpisana javna pooblastila, da nastopajo v imenu in za račun Vlade Republike Slovenije ali v imenu Državnega organa. Ustava Republike Slovenije ne pozna možnosti podelitve pooblastil države zasebni instituciji, ki bi delovala v imenu in za račun države, ne da bi bila a zavezana spoštovati zakonodajo Republike Slovenije. Prosilec poudarja, da ima vsak državljan, proti komur nastopajo osebe, ki se predstavijo kot uslužbenci Vlade Republike Slovenije, Državne tehnične pisarne«, z žigom Vlade Republike Slovenije, z nazivom vodja, direktor ali pa katerokoli drugo funkcijo, in ki so financirani s strani državnega proračuna, v celoti upravičeno pričakovanje, da je to državni organ in da torej zanj velja zakonodaja, ki zavezuje državne organe oziroma organe z javnimi pooblastili. Zato trdi, da organ mora razpolagati z organigramom DTP, ker je po njihovih navedbah to notranja organizacijska enota organa, s popisom vseh zaposlenih z imenom in priimkom ter kontaktnim naslovom na dan 1.11.2021. Ob tem prosilec navaja, da če so osebe javni uslužbenci, morajo biti dostopni dokumenti, iz katerih so za katerikoli mesec razvidne njihove plače in vsi dodatki. Ob tem navaja še, da če je DTP notranja organizacijska enota, mora biti jasno razvidno za vse potne naloge, kam so osebe šle in v kolikor je to za njih opravljal zunanji izvajalec, mora biti jasno razvidno iz specifikacije računa, kam so šli, kaj so delali in koliko je navedeno stalo, če so bili tam v imenu in po pooblastilu države in obstajati mora za vsako osebo konkretno pooblastilo. Če za organ opravljajo obiske tretje osebe, mora biti jasno, kdaj so šli in kako, saj ne nastopajo v imenu tretjih oseb, na primer zasebne družbe, temveč z glavo Republike Slovenije ter DTP in z nazivi »uslužbenec«, »vodja«, »pripravil« in z elektronskega naslova DTP. Prosilec trdi, da mora obstajati vsaj odlok o imenovanju vodje-direktorja, pooblastilo, odločba o plači, o dopustih, pogodba, dokazilo o opravljenem upravnem izpitu, pooblastila, da opravlja navedene naloge. Dalje je navajal, da v primeru, da teh podatkov ni, da ni pooblastila, da ni bil izvoljen skladno z zakonom, da se predstavlja v imenu in po pooblastilu države za nekaj za kar ga noben zakon ni pooblastil ali skladno z zakonom pooblaščen organ, pa je navedeno nekaj, kar mora IP nemudoma predati državnemu tožilstvu. Glede zahtevanega dokumenta, na podlagi katerega deluje v imenu in za račun DTP zasebna družba, je organ prosilca napotil na Javno naročilo, iz česar naj bi navedeno izhajalo. Prosilec poudarja, da iz pregledane dokumentacije javnega naročila ne izhaja pravna podlaga, da je država kadarkoli in na kakršnikoli zakonski podlagi lahko prenesla več nalog, kot je določil 50. člen ZPOOSRP. Prav tako iz nje ni razvidno, da bi kadarkoli in kdorkoli dal katerikoli fizični osebi pooblastilo, da se predstavlja v imenu in po pooblastilu države oziroma DTP, ali da bi imela pooblastilo skladno z zakonom o državni upravi, ZJU in ZUP. Glede navajanj organa, da je bila višina dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu, določena v postopku določenem z ZPOOSRP in podzakonskimi akti, v skladu s tehnično dokumentacijo za obnovo, končna višina za posamezni objekt pa je bila določena v odločbi, ki jo izda organ, prosilec navaja, da edini dokument, ki delno ureja navedeno vsebino, je »Navodilo za izdelavo programov popotresne obnove objektov« in vsebino ter obliko vlog za dodelitev sredstev državne pomoči. Zato se sprašuje, na podlagi katerega dokumenta lahko prosilec ugotovi, kakšno višino sredstev bi moral upravičenec dobiti, ob upoštevanju, da je objekt (so objekti vsi) katerega lastnik je prosilec, v tistem trenutku ob potresu leta 1998, ob izdaji odločbe dne 26.8.1999, opr. št. 403-01-117/99 - 19/619-ko, imel status kulturne dediščine (17.11.1998), da leži v TNP, da je iz vloge za dodelitev sredstev državne pomoči z dne 22.2.1999 jasno, da gre za stanovanjski objekt in kmetijo s stalnim bivališčem dveh oseb, da je površina kmetije 1.98 ha. V zvezi s tem se sklicuje na 5. točko 3. odstavka 13. člena in na 14. člen ZPOOSRP in navaja, da želi prejeti program popotresne obnove objektov, v katerem je bila potrjena višina sredstev za popotresno obnovo in navaja razloge zakaj jo potrebuje, saj iz nobenega zakona, podzakonskega predpisa ali drugega dokumenta, s katerim razpolaga, ne izhaja način ocenjevanja in določanja višine škode. Navaja še, da je pridobil vso dokumentacijo, s katero razpolaga Arhiv Republike Slovenije, vezano na obnovo navedenega objekta za leto 1998 in nevednega programa ni nikjer v dokumentaciji, ki jo je prejel, kakor tudi ne drugih dokumentov, iz katerega bi izhajalo navedeno. Zato je prosilec zahteval navedeni program obnove, saj je sicer v primeru, da je bila izdana odločba brez navedenega programa, le ta nična in bi organ moral izdati novo odločbo. Opozarja na ponavljajoče se napačno navajanje zakonodaje glede definicije kulturnega spomenika in ugotavlja, da je na dan sprejetja zakona veljala določba, da so vsi objekti, ki so imeli status kulturne dediščine, imeli tudi status kulturnega spomenika. Na dan potresa in začetka veljavnosti zakona o popotresni obnovi, je namreč veljala definicija kulturnega spomenika, kot jo je določil Zakon o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981. Prosilec že od 1. 8. 2020 nima dokumentov, da bi preveril, kako je bil narejen izračun in tudi ne dokumentov, da bi videl, kaj je določal program Ministrstva za kulturo, na podlagi katerega je državna tehnična pisarna morala izdati odločbo. Zato je bila podana zahteva, da se predloži dokument, ki je za objekte zahteval, da so bili obnovljeni kot kulturna dediščina. Glede dokumenta, ki izkaže kateri objekti so bili v vasi Lepena v skladu z zakonom obnovljeni ali postavljeni na novo, s statusom kmetije do velikost 2,5 ha, koliko nad 2,5 ha, koliko objektov je bilo obnovljenih kot kulturna dediščina in koliko po pravilih lege v Triglavskem narodnem parku, prosilec navaja, da ni prosil za odgovor, temveč za dokumente, iz katerih so razvidni navedeni podatki. Razlog je v dejstvu, da so to kriteriji, po katerih se je izvajalo plačilo denarnih pomoči in da je za vsak objekt bila izdana odločba. S prejetjem vseh odločb za vse navedene objekte, bi prosilec lahko preveril zakonitost in pravilnost odločbe za objekt katerega preverja. Dalje je navajal, da z zahtevo dokumenta, iz katerega bo razvidno, za koliko objektov so bile v letu 2019, 2020 in 2021 izdane odločbe o obnovi oziroma uvedenih ukrepih, pričakuje ali poročila ministrstvu ali izdane odločbe, ker kot dokazano v dosedanjih postopkih organa, navedbe, ki jih navaja organ, ne držijo nujno in zato je prosilec zahteval dokumente in ne odgovore skladno s 17. členom Uredbe o upravnem poslovanju. Na koncu je prosilec še navajal, da če pristanemo na logiko, kot jo navaja organ, potem lahko damo v upravljanje zasebnim družbam tudi sodišča, Ustavno sodišče, IP, policijo in zasebnim družbam pustimo, da se podpisujejo v imenu države in da same imenujejo sodnike, policijo, tožilstvo ter da jim davkoplačevalci plačujemo davke in ne smemo spraševati, kaj delajo, hkrati pa odločajo o naših pravicah. Kljub izrecni zakonski določbi ZDIJZ in milijonskim zneskom, ki so porabljeni za delovanje službe, ki jo je ustanovila Vlada RS, ni mogoče najti ne spletne strani DTP, ki bi bila aktivna, ne porabe sredstev od leta 2009 dalje, ne finančnih poročil DTP, ne podatka, kdo so zaposleni tam, ne kaj konkretno so delali in to kljub temu, da je bilo v javnem naročilu, ki je bilo dano za delovanje navedene pisarne za leto 2020 in 2021, prejetih 2.135.707,60 EUR. Navaja, da je IP dolžan po uradni dolžnosti preveriti spoštovanje ZDIJZ s strani DTP in zagotoviti zakonitost delovanja in preprečiti zlorabe. Edino, kar je trenutno konstantno delovanje vseh državnih organov je, da vsi vidijo, hkrati pa noben ne odreagira in vsi prelagajo odgovornost na druge organe, kar je v nasprotju s tem, kar je vsebina in naloga državne uprave. IP opozarja na 281. člen Kazenskega zakonika in dolžnosti državne uprave skladno z 2. odstavkom in na 307. č, 307.d, 307.e in 307.f člen ZUP in na odstop pristojnim inšpekcijam in policiji in tožilstvu, če bo ugotovil, da za to obstaja zakonska podlaga, saj sicer odgovarja skladno z zakonom tudi sam. Trdi, da je bil oškodovan in da je z vodenjem postopkov izven vseh razumnih rokov dodatno oškodovan. Pojasnjuje, da je prosilec navedeno dokumentacijo izrecno potreboval v sodnih postopkih, ki se že vodijo, nanjo pa čaka že od 24. 8. 2021.

Po prejemu prosilčevega dopisa, je IP z dopisom, št. 090-17/2022/10 z dne 21. 3. 2022, organ pozval, na dodatna pojasnila. Organ je na poziv odgovoril z dopisom, št. 090-317/2021-2550-25 z dne 24. 3. 2022 in navajal, da gre v obravnavani zadevi za pritožbo sedanjega lastnika zoper postopek  popotresne obnove objekta, stoječega na naslovu Lepena 29, 5232 Soča in delovanje DTP. Pojasnil je, da je bil objekt takratnega lastnika 12. 4. 1998 poškodovan v potresu in je zato bil uvrščen v popotresno obnovo, v sklopu katere je bil tudi obnovljen. Popotresna obnova po potresu leta 1998, je bila zaključena s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 41008-24/2009/4 z dne 10. 9. 2009. Objekt je ponovno bil poškodovan v potresu leta 2004, vendar je takratni lastnik leta 2006 DTP podal izjavo, da je objekt saniral sam, hkrati pa je podal odstopno izjavo od popotresne obnove po potresu leta 2004. Obravnava objekta v DTP se je s tem zaključila. Objekt je nato podedovala tam navedena posameznica, ki ga je nato septembra 2020 prodala prosilcu. Na vprašanje IP, katere naloge opravlja organ v zvezi z delom DTP, v okvirih, ki jih določa ZPOOSRP, je organ pojasnil, da je bila DTP ustanovljena na ZPOOSRP kot začasna služba, ki je delovala na prizadetih območjih, njen namen pa je bil, da svetuje in nudi pomoč pri načrtovanju in projektiranju obnove v potresu poškodovanih objektov ter usklajuje in nadzira aktivnosti pri obnovi poškodovanih objektov. Popotresna obnova po potresu 1998 se je zaključila v letu 2009. Zaradi ponovnega potresa, ki je 12. 7. 2004 prizadel to področje, se je DTP kot institucija ohranila in podaljšala delovanje, le da njene osnovne naloge niso izhajale iz ZPOOSRP, ampak iz Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč[6] (ZOPNN). Glavna naloga DTP je strokovno tehnično svetovanje in pomoč oškodovancem pri obnovi objektov, predvsem:

- svetovanje oškodovancem pri načinu obnove;

- koordinacija izdelave projektne dokumentacije za obnovo in njena recenzija;

- pridobivanje upravnih dovoljenj za izvajane del, koordiniranje del s soglasodajalci in z  upravnimi enotami;

- izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo in finančnega nadzora nad namensko porabo  sredstev;

- pridobivanje uporabnih dovoljenj po obnovi.

Ker gre za tipično strokovno delo, je bilo delo DTP že od ustanovitve poverjeno zunanjim izvajalcem. Organ v okviru dela popotresne obnove izvaja dela, ki jih zunanji izvajalci ne morejo, to je izdajanje upravnih aktov za oškodovance in priprava letnih programov obnove. Organ je dalje pojasnil, da so se delo in potrebe DTP od začetka do danes spreminjale in korigirale tako kadrovsko kot tudi vsebinsko. Osnova za današnje delovanje DTP je ZOPNN, podrobnejša navodila o nalogah in zahtevah DTP pa so opredeljena vsakokratnem v javnem razpisu. Na vprašanje IP, ali in če kateri javni uslužbenci zaposleni pri organu, so opravljali oziroma opravljajo naloge v zvezi z delovanje DTP v okviru organa, je organ pojasnil, da naloge v zvezi z delovanjem DTP v okviru MOP izvaja Direktorat za vode in investicije, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki koordinira delo DTP. Pri tem je organ navajal, da …, naveden kot vodja DTP, v dopisu DTP ni javni uslužbenec MOP, temveč je zaposlen pri zunanjemu izvajalcu, ki je izbran na javnem razpisu za vodenje del in nalog DTP ter izpolnjuje zahteve, ki jih je ministrstvo predpisalo za to funkcijo. Pri tem je organ ponovno poudaril, da je obseg nalog zasebne družbe, podan v javnem razpisu, na katerem je bila zasebna družba izbrana za opravljanje nalog DTP. Na prošnjo IP, naj organ na kratko pojasni, kakšen je postopek določitve škode in višine škode in na podlagi katerih dokumentov se je ocenjevala škoda in višina dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu in s katerimi od teh dokumentov organ razpolaga, je organ pojasnil, da je ocenjevanje škode, skladno s pozitivno zakonodajo, v pristojnosti občin. Tako po potresu 1998, kot po potresu leta 2004, so nastalo škodo ocenile občinske komisije za oceno škode. Po potresu leta 2004 je bila ocena škode opravljena na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08). Za ugotovitev obsega potrebne obnove, je bil po izvedeni oceni škode, opravljen ogled strokovnjakov v okviru DTP-ja, ki so pripravili projektno nalogo za projektiranje obnove. Popotresna obnova objektov namreč obsega več kot odstranitev nastale škode oz. povrnitev v prvotno stanje pred dogodkom. Na objektih so se namreč izvedli osnovni utrditveni protipotresni ukrepi z namenom, da se izboljša potresna varnost objektov. Izdelana projektna dokumentacija je določila obseg potrebne obnove. Če je strošek sanacije močno odstopal od ocenjene škode, je to lahko posledica slabega stanja objekta in posledično so se morala na objektu izvesti dela, ki niso neposredno posledica potresne škode, ampak prejšnjih pomanjkljivosti objekta. Na vprašanje IP, ali organ razpolaga s programom popotresne obnove Ministrstva za kulturo, ki ga zahteva prosilec ali pa s katerimkoli drugim dokumentom, na podlagi katerega se je določen objekt obnovil kot kulturna dediščina, je organ pojasnil, da so bili objekti, ki so se obravnavali kot kulturna dediščina, opredeljeni z vsakokratnim letnim programom, na podlagi osmega odstavka 13. člena ZPOOSRP. Ta se nanaša na kulturne spomenike oziroma na objekte, ki so bili v postopku sprejetja za spomenik in ne na vso dediščino kot tako. Na vprašanje IP, ali organ razpolaga s podatkom oziroma dokumentom, iz katerega izhaja, kateri objekti so bili v vasi Lepena v skladu z zakonom obnovljeni ali postavljeni na novo, s statusom kmetije do velikosti 2, 5 ha, koliko nad 2, 5 ha, koliko objektov je bilo obnovljenih kot kulturna dediščina in koliko po pravilih lege v Triglavskem narodnem parku, je organ navajal, da se vsi obnovljeni objekti v Lepeni nahajajo na območju TNP. Dalje je pojasnil, da organ ne vodi analitične evidence o posebnih statusih upravičencev, saj je to opredeljeno z odločbo o dodelitvi sredstev posameznemu upravičencu, ki temelji na podani vlogi za obnovo.

Prosilec se je o teh pojasnilih in navedbah organa izjasnil v dopisu z dne 1. 4. 2022 in med drugim navajal, da niti en člen ZPOOSRP ne določa, da bi se smelo, katerekoli druge naloge, kot jih določa 1. odstavek 50. člena ZPOOSRP, prenesti na zasebne izvajalce, še več, nikjer ni pooblastila, da bi se na zasebne izvajalce prenesla celotna z zakonom ustanovljena državna institucija ali organ. Poudarja, da gre v tem primeru za zlorabo pravice. Dalje navaja, da ne drži obrazložitev, da so naloge DTP po drugem potresu izhajale iz Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ker navedeni zakon niti v enem členu ne opredeli navedenega organa, ne podobnih organov, ne pooblasti ne ministrstva in ne kogarkoli drugega, da lahko pooblasti za izvajanje nalog po zakonu tretje in to zasebne gospodarske družbe. Trdi, da navajanja organa niso utemeljena na zakonu in da si organ zavestno izmišljuje svoja pooblastila, nihče od organov pa ne odreagira in ga ne spravi v kazenske postopke. Navedbo, da gre za tipične strokovne naloge in da so bile zato poverjene zunanjim izvajalcem, je označil kot popolno norost, saj bi po tej logiki, lahko npr. sodišča prenesli na zasebne odvetniške družbe. DTP oziroma osebe, ki so se predstavljale v imenu in pooblastilu DTP, so odločale s svojimi dejanji na pravice in koristi, ki jih je dodeljeval Zakon o popotresni objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP), kar pomeni, da so v upravni zadevi, kot jo določa 2. člen ZUP, odločale osebe, ki niso za to pristojne. DTP je na vnaprej pripravljenih obrazcih ljudem podala v podpis odstopne izjave, s katerimi so se odpovedali pravicam. ZPOOSRP izrecno določa, da je DTP državni organ, organ trdi, da so osebe, ki nastopajo kot uslužbenci DTP, v odgovorih na zahteve prosilca in odgovoru na tožbo trdi, da so nastopali kot uslužbenci DTP in so torej nosilci javnih pooblastil in javni uslužbenci, kar posledično pomeni, da so s svojimi ravnanji vplivali na pravice upravičencev v ZPOOSRP. Če trdi organ, da so navedeno javni uslužbenci, da so imeli pooblastila javnih uslužbencev, če trdijo, da so dajali v podpis pooblastila kot uradne osebe, ki so skladno z zakonom pooblaščene za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku, kar dajanje v podpis odstopnih izjav absolutno je, potem absolutno morajo izpolniti vse zahteve Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o državni upravi. Navaja še, da je 9. 3. 2022 DTP na glavi Republike Slovenije izdala odgovor prosilcu, na katerega sta se podpisala »Vodja državne tehnične pisarne Bovec Kobarid« in »Tehnični vodja DTP«, ki je dokument pripravil. Za vodjo državne tehnične pisarne …, ki je v tem konkretnem primeru odgovarjal na zahtevo po 17. členu Uredbe o upravnem poslovanju in torej odločal v upravni zadevi o pravicah in koristih oseb, je že bilo ugotovljeni, da ni pooblaščen s strani organa kot uradna pooblaščena oseba Ministrstva. Ker se skladno z 82. členom ZJU položaj direktorja pridobi z odločbo o imenovanju in glede na to, da je DTP organ v sestavi, bi morala obstajati odločba o imenovanju … s strani vlade, na predlog ministra. Pred tem bi seveda moral biti razpisan javni natečaj. Trdi, da iz predloženih argumentov jasno izhaja, da torej mora obstajati dokument o javnem natečaju, izbirnem postopku, sklepu o zaposlitvi, predlogu ministra za imenovanje, odločbi vlade o imenovanju in seveda vsa dokumentacija vezana na izvajanje navedene funkcije. Zakon izrecno določa, kdo se lahko predstavlja kot pooblaščena oseba in kdo vodi upravne postopke in če je oseba podpisana kot tehnični vodja DTP, to je organa v sestavi MOP, potem mora obstajati vsa dokumentacija o javnem uslužbencu. Ob upoštevanju vseh dejstev prosilec ugotavlja naslednje: če so se osebe podpisovale kot uradne osebe v upravnih postopkih, ali so to direktorji, vodja, uslužbenec, potem mora obstajati vsa dokumentacija, ki jo je zahteval. Če so se osebe podpisale z navedenimi funkcijami in nič od navedenega ne obstaja, potem je treba sprožiti kazenske postopke zoper tiste, ki so jim dodelili ta status in zoper osebe, ki se podpisujejo z navedenimi funkcijami v državni upravi, ker so navedene navedbe torej lažne. Gre za izrecno zavajanje in predstavljanje z lažnimi nazivi v tem primeru. Prav tako po mnenju prosilca ne drži odgovor organa, da so podrobnejša navodila za organizacijo in delo DTP navedena v ZOPNN, saj to ne izhaja iz nobenega od njegovih členov. Tudi navedba, da so podrobnejša navodila o nalogah in zahtevah Državne tehnične pisarne opredeljene v vsakokratnem javnem razpisu, ne drži. Organ bi moral navesti, na kateri strani, kje in kako. Glede navedbe organa, da naloge v zvezi z delovanjem DTP v okviru organa izvaja Direktorat za vode in investicije, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki koordinira delo DTP, pa prosilec navaja, da je DTP organ, ki je ustanovljen z zakonom, za katerega organ večkrat zapiše, da je organ v sestavi ministrstva, torej posledično ne more biti hierarhično pod organom, ki ga je ustanovil z internim aktom Minister in ne more koordinirati dela DTP organ, ki nima teh pooblastil. Na odgovor, da je … zaposlen pri zunanjem izvajalcu in da izpolnjuje pogoje, ki jih je ministrstvo predpisalo, prosilec prosi za dokumente, kjer so navedene zahteve in zakonska podlaga. Na vprašanje, ali je obseg nalog zasebne družbe, izbrane na javnem razpisu, št. 008419/2019, določen z razpisno dokumentacijo ali organ razpolaga še kakršnimkoli drugim dokumentom, iz katerega bi izhajalo, da v imenu in za račun DTP deluje zasebna družba in z odgovorom, da je obseg nalog določen v razpisni dokumentaciji, ob preverjanju konkretnega dokumenta, jasno izhaja, da obseg nalog ni določen v okviru obsega, ki ga de facto opravlja DTP in da nikjer ni nikoli bilo navedene zakonske podlage za opravljanje nalog, kot jih navaja organ. Zanima ga, kje je določeno, da DTP vodi, pripravlja in odloča v upravnih procesih, da se DTP podpisuje kot državna služba, da se zaposleni zasebnih družb podpisujejo kot javni uslužbenci ali pooblaščenci, da zasebna družba koriti pečat vlade, da pošilja v imenu in za račun državne uprave elektronska sporočila iz zasebnih elektronskih naslovov družb, da na primer razpolaga z osebnimi podatki upravičencev po ZPOOSRP in ostalimi, ki jih obdeluje kot posrednik vlade, kot se imenujejo ali predstavljajo. Prav tako ne drži navedba organa, da je bila škoda ocenjevana v potresu 1998 po pravilih občin. Prosilec poziva organ, naj za to navedbo navede akt in predloži dokument, na katerega se sklicujejo. Na oceni škode namreč ni naveden niti en dokument, na podlagi katerega naj bi izvedli cenitev in tudi po trenutnem pojasnilu še vedno ne ve, kateri dokument določa ta pravila in kje lahko dobi ta dokument. Tudi sicer je odgovor glede na določbe zakona nepravilen in izrecno kaže, da je DTP delal po postopku, ki si ga je sam izbral, zanj pa nima izrecne zakonske podlage. Poleg tega po mnenju prosilca ne držijo navedbe organa, kaj sodi v popotresno obnovo. Postopek popotresne obnove, kot ga opisuje organ, po mnenju prosilca ni skladen z zakonom. Izrecno navaja, da zahteva program popotresne obnove Ministrstva za kulturo. Predvideva, da obstaja ali vezan na objekt ali pa na vse objekte. Če ga ni, prosi da organ to izrecno zapiše. Obrazložitev organa, da objekt ni bil kulturni spomenik, pa je arbitrarna in predstavlja sum storitve kaznivega dejanja in če tega programa ni bilo za konkretni objekt, je odločba nična. Navedba organa, da ne vodijo analitične evidence, kateri objekti stojijo v TNP in da je to določeno v odločbi o dodelitvi sredstev, po presoji prosilca pomeni, da organ lahko predloži vse odločbe izdane za objekte v vasi Lepena, če so tam dosegljivi vsi ti podatki. Ob tem pa navaja, da v svoji odločbi tega nima, organu pa predlaga, da si prebere svoje odgovore v preteklosti in naj prebere, kaj je zapisal glede statusa objektov v TNP. IP prosi, da postopa skladno s kazensko zakonodajo in svojimi pristojnostmi.

K I. in II. točki izreka:

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP se strinja z navedbo prosilca iz njegovega dopisa z dne 1. 4. 2022, da je bistvo tega postopka vsebina zahteve, zato IP, predno se spusti v vsebinsko obravnavo zadeve, poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Vendar je presoja IP pri tem omejena le na odločanje o tem, ali določen dokument predstavlja informacijo javnega značaja, torej ali gre za dokument iz delovnega področja organa, ali obstaja v materializirani obliki in ali organ z njim razpolaga (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Če ugotovi, da določen dokument predstavlja informacijo javnega značaja, je njegova presoja omejena na ugotovitev, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali je mogoče v zvezi s konkretnim podatkom aplicirati kakšno od izjem od prostega dostop, ki jih določa 5. a oziroma prvi odstavek 6 člena ZDIJZ. Navedeno pomeni, da se pristojnost IP konča pri ugotavljanju obstoja konkretnega dokumenta in se, v primeru pozitivne ugotovitve, nadaljuje v presojo, ali ta predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično IP ni pristojen za nadzor postopka nastajanja posameznega dokumenta in tudi ne presoja, ali je dokument nastal pravilno in zakonito, temveč zgolj samo dejstvo njegovega obstoja. Takšno stališče sledi razzlogovanju Ustavnega sodišča iz sklepa, št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013, da IP inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v okviru pristojnosti IP na področju varstva osebnih podatkov, vendar ga lahko, po presoji IP, ob upoštevanju sistemske in logične razlage, prenesemo tudi na področje dostopa do informacij javnega značaja.

Upoštevaje naveden obseg presoje IP, so vse navedbe prosilca, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti in nezakonitosti s strani organa in DTP (ki v predmetni zadevi niti ni organ) glede vodenja postopkov popotresne obnove, sestave dokumentov in druga ravnanja, na katere opozarja prosilec, za presojo v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja, neupoštevne. Predmet konkretnega pritožnega postopka po ZDIJZ namreč ni zakonitost delovanja organa ali DTP, temveč presoja dostopa do zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. IP se namreč v okviru svojih, zgoraj pojasnjenih, pristojnosti ne sme spuščati v postopek nastanka posameznega dokumenta in v njegovo vsebino.

Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. V okviru prekrškovne določbe ZDIJZ (39. člen ZDIJZ), se pristojnost IP naša le na kaznovanje posameznika ali odgovorne osebe organa, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti (prvi odstavek) ali če v roku iz 23. člena tega zakona neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja (tretji odstavek). Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument ali ga pridobi od drugega organa. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Prav tako IP opozarja, da v postopkih po ZDIJZ status prosilca ni pravno relevanten[7] in ne more in ne sme vplivati na presojo glede dostopa do zahtevanih dokumentov. Navedeno pomeni, da so navajanja prosilca, zakaj potrebuje zahtevane dokumente in da je bil zaradi nedostopa do njih oškodovan, pravno neupoštevana. Na drugi strani pa na presojo organa ne morejo vplivati okoliščine prosilca v postopku popotresne obnove, s katerimi je organ seznanjen in ki jih je navedel v svojem dopisu, št. 090-317/2021-2550-25 z dne 24. 3. 2022. V postopkih po ZDIJZ je namreč treba vsakomur, brez diskriminacije, omogočiti dostop do informacij, s čimer se varuje načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevaje vse navedeno je IP v pritožbenem postopku pristojen vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija ne vsebuje izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, (lat. erga omnes), ne le prosilcu.

IP dalje pojasnjuje, da je definicija informacije javnega značaja določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja torej logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Iz tega sledi, da beseda »dokument« v postopkih dostopa do informacij javnega značaja predstavlja generični pojem, ki zajema tako dokumente, v klasični fizični obliki in tudi podatke, informacije, ki so zbrane na nekem mediju, ki omogoča njihov ponoven priklic.

V obravnavni zadevi je sporno, ali je odločitev organa o zavrnitvi prosilčeve zahteve pravilna in zakonita. Prosilec trdi, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga ali bi vsaj moral razpolagati, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja. Poleg tega prosilec vztraja, da organ s tem, ko ga je, glede posameznih zahtevanih podatkov, napotil na podatke v Končnem poročilu, s katerim prosilec razpolaga, ni odločil o njegovi zahtevi.

IP ugotavlja, da je bila prosilčeva zahteva z dne 24. 8. 2021 sestavljena iz desetih (10) alinej. Z njimi je prosilec zahteval dostop do:

1. organigrama Državne tehnične pisarne (v nadaljevanju DTP), in sicer popisa vseh zaposlenih z imenom in priimkom ter kontaktnim naslovom na dan 1. 1. 2021,
2. dokumenta iz katerega je, za navedene osebe, razviden znesek plače brez varovanih osebnih podatkov, za leto 2020, 2019, 2015 in 2010,
3. če dokument iz prejšnje alineje ne obstaja, pa do plačilnih list vseh zaposlenih na dan 1. 1. 2020 za leto 2020 brez varovanih osebnih podatkov,
4. dokumenta, iz katerega so, za vse zaposlene DTP od 1.1. 2020 do dneva vložitve zahteve, vidni dodatki za COVID, ki so bili tem osebam izplačani,
5. dokumenta, iz katerega je razvidno koliko lokacij je organ obiskal iz naslova opravljanja nalog po zakonu v letu 2019, 2020 in 2021,
6. dokumenta, iz katerega bo razvidno, za koliko objektov so bile v letu 2019, 2020 in 2021, izdane odločbe o obnovi oziroma uvedenih ukrepih po zakonu, ki ureja popotresno obnovo,
7. dokumenta, na podlagi katerega deluje v imenu in za račun DTP zasebna družba,
8. dokumenta, na podlagi katerega je DTP določila višino dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu,
9. dokumenta, iz katerega je razvidno, kateri objekti so bili v vasi Lepena v skladu z zakonom obnovljeni ali postavljeni na novo s statusom kmetije do velikosti 2, 5 ha, koliko nad 2, 5 ha, koliko objektov je bilo obnovljenih kot kulturna dediščina in koliko po pravilih lege v Triglavskem narodnem parku (v nadaljevanju TNP),
10. dokumenta, ki je za objekte, ki so bili obnovljeni kot kulturna dediščina, določil ali zahteval, da se določen objekt obnovi kot kulturna dediščina.

Ker je organ dostop do posameznih zahtevanih sklopov podatkov zavrnil iz več različnih razlogov, je IP v nadaljevanju presojal pravilnost odločitve organa po posameznih točkah, kot jih je opredelil prosilec v zahtevi.

1. Dostop do organigrama DTP, in sicer popisa vseh zaposlenih z imenom in priimkom ter kontaktnim naslovom na dan 1. 1. 2021 (1. alineja zahteve)

Organ je dostop do teh podatkov zvrnil iz razloga, ker z njimi ne razpolaga. Pri tem se je skliceval na navedbe v svojem dopisu z dne 8. 9. 2021, da DTP ni organ v sestavi MOP, temveč, da gre za organizacijsko obliko nudenja pomoči oškodovancem in potencialnim upravičencem do sredstev državnega proračuna. Naloge DTP opravljajo zasebne družbe, ki so bile izbrane na javnem razpisu. Navajal je, da so vse naloge in zahtevana kadrovska struktura podani v javnem naročilu št. JN 008419/2019. Dalje je v odločbi pojasnil tudi, na kašnem način je te zahtevane dokumente iskal v bazah informacijskega sistema Krpan in pri svoji notranji organizacijski enoti: Direktoratu za vode in investicije, natančneje pri Sektorju za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, kjer dokumentov ni našel. Prosilec je tem ugotovitvam nasprotoval. Trdil je, da bi organigram DTP, katerega vzorec je sicer objavljen na 9. strani Končnega poročila, moral obstajati na dan 1. 1. 2021, saj je DTP notranja organizacijska enota organa.

IP je v okviru ugotovitvenega postopka preveril navedbe organa in ugotovil, da organ ne razpolaga s takšnim izpolnjenim obrazcem, kot je prikazan na str. 9 Končnega poročila za stanje na dan 1. 1. 2021 ali katerimkoli drugim organigramom DTP, ki bi izkazoval stanje na dan 1. 1. 2021. O tem se je IP prepričal na ogledu in camera, s tem v računalniški sistem Krpan vnesel tudi parametre »zaposleni + Državna tehnična pisarna« in med zadetki ni bilo organigrama oziroma dokumenta, ki bi mu ustrezal. Organ je tekom pritožbenega postopka sicer pojasnil, da je podatke mogoče pridobiti iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. IP je vpogledal na Portal javnih naročil in pregledal dokumente predmetnega javnega naročila, št. JN008419/2019 in ugotovil, da navedbe prosilca, da sama ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika na tem portal ni objavljana, držijo. Vendar po drugi strani ugotavlja, da ta tudi ni bila predmet prosilčeve zahteve. Prosilec je zahteval organigram DTP na dan 1.1. 2021 in s tem dokumentom, kot je ugotovil tudi IP, organ ne razpolaga. Kot je ugotovil IP, je na Portalu javnih naročil v zvezi s tem objavljan prazen »obrazec 1_izpolnjevanje pogojev«, ki ga morajo izpolniti ponudniki, vendar kot ugotavlja IP, ta dokument ne predstavlja organigrama oziroma dokumenta, ki ga je zahteval prosilec, saj ne vsebuje podatkov, ki jih ima shema organizacijske strukture DTP, ki je objavljena na 9. strani Končnega poročila. Ob tem je organ še pojasnil, da se je delovna struktura DTP osnovala glede na potrebe obsega sanacije in se je vsebinsko in kadrovsko spreminjala, zato podatki na tem obrazcu, dani s strani izbranega ponudnika, morda niti ne bi odražali stanja na dan 1. 1. 2021, na kar se nanaša prosilčeva zahteva. Po presoji IP zato kot predmet prosilčeve zahteve ni mogoče obravnavati ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Ob tem pa je IP z vpogledom v pogodbo »Izvajanje nalog Državnotehnične pisarne – strokovno tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu 12. 7. 2004 za leti 2020 in 2021«, sklenjeno 12. 2. 2020 in objavljeno na Portalu javnih naročil, pod naročilom, št. JN008419/2019[8], ugotovil, da trditve organa, da je kadrovska struktura izbranega ponudnika razvidna iz dokumentov (torej te pogodbe) tega javnega naročila, držijo, saj iz 1. člena navedene pogodbe izhaja katere kadre (določene z vrsto dela) bo zagotovil posamezni izbrani ponudnik oziroma izvajalec.

Upoštevajoč, da v pritožbenem postopku IP ni niti dolžan ugotavljati, ali bi organ z določenim dokumentom moral razpolagati, so prosilčeve navedbe in sklicevanje na predpise (Zakon o državni upravi, Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, itd.), glede tega, da bi takšen dokument moral obstajati, ker je DTP organ v sestavi MOP, za presojo v tem postopku irelevantne. Ob tem IP še ugotavlja, da DTP tudi sicer ni organ v sestavi MOP, kar je izrecno poudaril tudi organ v izpodbijani odločb in o čemer bo več pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve. Zato so nasprotne navedbe prosilca, da je organ to trdil tekom postopka, protispisne. Tudi sicer pa, kot že pojasnjeno, to dejstvo, ob ugotovitvi, da organ z organigramom DTP ne razpolaga, niti ni upoštevno pri presoji. Glede na vse navedeno je odločitev organa o zavrnitvi dostopa do dokumenta iz 1. točke alineje pravilna in zakonita.

1. Dostop do dokumenta, iz katerega je, za navedene osebe DTP, razviden znesek plače brez varovanih osebnih podatkov, za leto 2020, 2019, 2015 in 2010; če dokument iz prejšnje alineje ne obstaja, pa do plačilnih list vseh zaposlenih na dan 1. 1. 2020 za leto 2020 brez varovanih osebnih podatkov in do dokumenta, iz katerega so, za vse zaposlene DTP od 1. 1. 2020 do dneva vložitve zahteve, vidni dodatki za COVID, ki so bili tem osebam izplačani (2., 3. in 4. alineja zahteve)

Tudi v zvezi s temi dokumenti je organ dostop zavrnil, ker z njimi ne razpolaga in tako ne gre za informacijo javnega značaja v smislu njene definicije iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Podobno kot za dokumente iz prejšnje alineje zahteve prosilca je organ to dejstvo dokazoval z iskanjem ter zahtevane dokumente iskal v bazah informacijskega sistema Krpan in pri svoji notranji organizacijski enoti: Direktoratu za vode in investicije, natančneje pri Sektorju za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, kjer dokumentov ni našel. Kot je pojasnil organ, je v arhivsko, aktivno in tekočo zbirko informacijskega sistema Krpan preko Glavne pisarne, z uporabo splošnega iskalnika, vnesel ključne besede s parametri »zaposleni + Državna tehnična pisarna« plače + zaposleni + državna tehnična pisarna«, »dodatki COVID-19 + državna tehnična pisarna«, vendar iskanje zadetkov ni vrnilo, o čemer se je prepričal tudi IP na ogledu z vnosom teh parametrov v računalniški sistem organa. Poleg tega je organ ogledu in camera pojasnil, da »COVID dodatki" niso bili predmet pogodbe, zato s strani MOP-a niso bili izplačani. Prav tako pa razen pogodbene vrednosti ni bilo dodatno izplačanih sredstev.

Prosilec je v nasprotovanju tem razlogom v pritožbi poudaril, da so te informacije povezane s porabo javnih sredstev, saj gre za osebe, ki delujejo po pooblastilu organa. V nadaljnjih vlogah pa je navajal, da iz drugih sodnih postopkov, ki jih ima z organom, izhaja, da so v DTP sodelovali tudi zaposleni organa, ki so javni uslužbenci. Ob tem je podal obširne navedbe o položaju zaposlenih v DTP glede na naravo DTP in o njihovem, po mnenju prosilca, spornem izvajanju nalog v (upravnih) postopkih na podlagi pooblastil.

V obsegu pritožbene presoje, ki je najprej omejena na ugotovitev obstoja zahtevanih dokumentov, se IP strija s prosilcem, da bi v primeru, če bi zaposleni v DTP bili javni uslužbenci, ti dokumenti, ki jih  prosilec zahteva s temi alinejami, morali obstajati. To nenazadnje priznava tudi organ v svojih razlogih, zakaj s temi dokumenti ne razpolaga in z načinom, s katerim je iskal te podatke. Vendar pa IP ugotavlja, da zaposleni v DTP niso javni uslužbenci, saj gre za zaposlene pri pogodbenih izvajalcih – družbah, ki so bile izbrane na javnem razpisu. DTP je bila namreč ustanovljena na podlagi 27. člena ZPOOSRP kot začasna služba na območjih, prizadetih s potresom.

Skladno z tretjim odstavkom 27. člena ZPOOSRP DTP zlasti:

1. svetuje pri odločitvah glede načina obnove in nudi drugo strokovno pomoč v zvezi s popotresno obnovo objektov,
2. pripravlja dokumente, potrebne za izdelavo občinskih programov popotresne obnove objektov iz 21. člena tega zakona,
3. pripravlja dokumentacijo osebam zasebnega prava za izdelavo vlog za pridobitev sredstev državne pomoči iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona,
4. sodeluje pri pripravi ureditvenih načrtov iz 28. člena tega zakona,
5. nudi pomoč lastnikom in upravljavcem nepremičnin na območjih iz 2. člena tega zakona pri pridobivanju projektne dokumentacije, dovoljenj in drugih listin, potrebnih za izvedbo gradbenih del v zvezi z odpravo posledic potresa ter nudi pravno in finančno svetovanje v zvezi z odpravo posledic potresa,
6. potrjuje skladnost projektne dokumentacije z zahtevami iz 26. člena tega zakona ter s smernicami za popotresno obnovo objektov iz poročila o škodi,
7. strokovno nadzoruje dela, za katera zadošča odločba o dovolitvi priglašenih del,
8. pridobiva lokacijsko dokumentacijo,
9. koordinira izdelavo projektne dokumentacije za nadomestno gradnjo oziroma rekonstrukcijo,
10. sodeluje pri nadzoru smotrne in namenske rabe sredstev državne pomoči in stanovanjskih posojil in
11. organizira strokovno nadzorstvo nad gradnjo.

DTP o svojem delu poroča organu (peti odstavek 27. člena ZPOOSRP) in sodeluje s strokovnimi službami ministrstva, ki so pristojne za posamezne vidike popotresne obnove. Kot je pojasnil organ v odločbi in dopisu z dne 25. 3. 2022, je to Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, iz Direktorata za vode in investicije, ki koordinira delo DTP. Dalje osmi odstavek 27. člena ZPOOSRP določa, da DTP pri svojem delu uporablja pečat z naslednjim besedilom: Vlada Republike Slovenije, Državna tehnična pisarna Bovec – Kobarid 1, 2, 3, 4, 5, prav tako se prostor, v katerem deluje DTP, označi z napisno tablo: Vlada Republike Slovenije, Državna tehnična pisarna Bovec – Kobarid. Nesporno je, da naloge DTP opravljajo gospodarske družbe, ki so bile izbrane na javnem razpisu. Iz Portala javnih naročil izhaja, da je bilo izvajanje nalog DTP tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu 12. 7. 2004 za leti 2020 in 2021, predmet javnega naročila JN 008419/2019, katerega rezultat je bila sklenitev pogodbe z izbranimi izvajalci, družbo ZRMK, d. o. o., Projekt d. d., Nova Gorica in PROARC d. o. o., Nova Gorica z dne 12. 2. 2020. Z vpogledom v predmetno pogodbo (1. člen) IP ugotavlja, da so se izbrani ponudniki z njo zavezali zagotoviti ustrezni strokovni in administrativni kader. Glede na takšne ugotovitve IP zaključuje, da DTP ne predstavlja organa v sestavi MOP, kar eksplicitno navaja tudi organ, zato so nasprotne prosilčeve navedbe protispisne. Ker je bilo izvajanje nalog DTP s pogodbo, sklenjeno v postopku javnega naročanja, preneseno na izbrane ponudnike – naštete gospodarske družbe, njihovi zaposleni niso javni uslužbenci organa, zato IP verjame organu, da z zahtevanimi podatki o zneskih plač posameznih zaposlenih v navedenih družbah, ki so izvajali naloge DTP, ne razpolaga.

Res je sicer, kar poudarja tudi prosilec, da so bile opravljane naloge financirane iz proračuna RS, kar pomeni iz javnih sredstev, in sicer na podlagi sedmega odstavka 10. člena ZPOOSRP, ki določa, da so sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog državne tehnične pomoči sredstva za izvajanje nalog DTP,  za pripravo ureditvenih načrtov obnove ter za izdelavo projektne dokumentacije popotresne obnove objektov. Vendar pa IP poudarja, da iz Pogodbe o izvajanju nalog DTP - strokovno tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu 12. 7. 2004 za leti 2020 in 2021, konkretneje iz njenega 9. člena, ki ureja način plačila, izhaja, da organ kot naročnik predmetnega javnega naročila izplačuje sredstva po tej pogodbi posameznim izvajalcem v enotnem znesku, na podlagi izdanih računov, ki jih ti predložijo. Navedeno pomeni, da organ sredstev za izvajanje nalog DTP ni neposredno nakazoval zaposlenim v družbah, ki so izvajale naloge DTP. Zato IP verjame organu, da s podatki o njihovih plačah in dodatkih ne razpolaga. O čemer se je IP dodatno prepričal z vpogledom v računalniško bazo pri organu na ogledu in camera, kjer je ugotovil, da organ s podatki oziroma dokumenti, ki bi izkazovali plače in dodatke zaposlenih v družbah, ki so izvajale naloge DTP, ne razpolaga. Glede COVID dodatkov je organ na ogledu in camera še dodatno pojasnil, da niso bili predmet pogodbe in s strani organa niso bili izplačani.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa tudi v tem delu pravilna in zakonita. Ugotovitev obstoja dokumentov pri organu, pri katerem je bila dana zahteva, je namreč predpogoj za presojo njihovega prostega dostopa. Ker iz navedene pogodbe izhaja, da je organ sredstva po tej pogodbi nakazoval neposredno izbranim družbam in ne njihovim zaposlenim, IP ni našel razlogov, ki bi podprli prosilčeve trditve, da bi ti dokumenti morali obstajati. Ob tem IP ponovno poudarja, da v postopku po ZDIJZ ni pristojen presojati, zakaj organ z dokumenti ne razpolaga, oziroma ali bi z njimi moral razpolagati, zato so prosilčeve navedbe o tem, da ker gre za porabo javnih sredstev, bi organ moral razpolagati s seznamom zaposlenih v družbah, ki so izvajale naloge DTP in z njihovimi plačami, neupoštevne. Prav tako IP v okviru pritožbene presoje ni dolžan presojati pravilnosti izdaje dopisov in drugih dokumentov s strani zaposlenih v družbah, ki so izvajale naloge DTP, uporabo pečatov DTP in na splošno način, s katerim je bilo izvajanje nalog DTP preneseno na družbe izbrane na javnem razpisu, zato so tozadevne navedbe prosilca v pritožbi, dopisu z dne 18. 3. 2022 in v dopisu z dne 1. 4. 2022, irelevantne in jih IP ni mogel upoštevati v okviru presoje pravilnosti izpodbijane odločbe.

5. Dostop do dokumenta, iz katerega je razvidno koliko lokacij je organ obiskal iz naslova opravljanja nalog po zakonu v letu 2019, 2020 in 2021 (5. alineja zahteve).

Organ je dostop do tega dokumenta prav tako zavrnil iz razloga, ker ne izpolnjuje pogoja definicije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z njim ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je te podatke iskal v arhivski, aktivni in tekoči zbirko informacijskega sistema Krpan, z vnosom parametrov »lokacije+državno tehnična pisarna« in v sistemu zadetkov ni našel.

Prosilec je tem ugotovitvam nasprotoval in v dopisu z dne 18. 3. 2022 navajal, da bi morali obstajati vsaj potni nalogi, kam so te osebe šle, oziroma bi ti podatki morali izhajati iz računov zunanjega izvajalca ali iz pooblastil, ki bi jih ti posamezniki morali imeti.

IP se pri presoji pravilnosti te odločitve organa najprej sklicuje na svoje ugotovitve glede podatkov, ki so bili zahtevani s prejšnjimi alinejami. Ker torej osebe, ki so izvajale naloge DTP, niso bili javni uslužbenci organa, je ugotovitev organa, da ne razpolaga s podatkom o tem, koliko lokacij so obiskali iz naslova opravljanja nalog po zakonu, po presoji IP, resnična. IP ni našel razlogov, da ne bi verjel organu, da s tem podatkom ne razpolaga. Osebe, na katere se nanaša ta podatek, so namreč zaposlene pri gospodarskih družbah, izbranih na javnem razpisu in ne pri organu, zato je, po presoji IP, povsem utemeljeno pričakovati, da organ s podatki o tem, koliko lokacij so obiskali, ne razpolaga. O tem se je IP prepričal tudi z vpogledom v informacijsko bazo organa, pri čemer iskanje zadetkov ni vrnilo. Na drugačno odločitev IP tudi ne morejo vplivati domneve prosilca, da ti podatki izhajajo iz specifikacije računov predmetnih zasebnih družb. Prosilčeva zahteva se je namreč nanašala na dostop do »številskega« podatka o tem, koliko lokacij je bilo s strani DTP obiskanih. V postopku po ZDIJZ je naloga organa, da presodi, kateri dokument ustreza takšni prosilčevi zahtevi. Če s takšnim dokumentom ne razpolaga, ga organ ni dolžan ustvariti iz podatkov, ki se nahajajo v drugih dokumentih. Zato IP tudi ni preverjal, ali bi se podatke o številu lokacij morda lahko pridobilo iz računov, na katere se sklicuje storilec. V takšnem primeru bi namreč šlo za ustvarjanje novega dokumenta, temu pa postopek po ZDIJZ ni namenjen. Organ in IP morata pri presoji prosilčeve zahteve ostati v mejah njenega obsega. Nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki se odraža v omogočanju državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, je namreč v svojem bistvu lahko vezana le na dokumente, s katerimi organ razpolaga in se ne nanaša na dolžnost organov, da ustvarijo nov dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca. Upoštevaje vse navedeno IP torej ugotavlja, da organ z dokumentom, ki bi izkazoval podatek o tem, koliko lokacij je DTP obiskala, ne razpolaga, zato je pritožba prosilca tudi v tem delu neutemeljena.

č) Dostop do dokumenta, iz katerega bo razvidno, za koliko objektov so bile v letu 2019, 2020 in 2021, izdane odločbe o obnovi oziroma uvedeni ukrepi po zakonu, ki ureja popotresno obnovo (6. točka zahteve)

Glede tega dela zahteve IP najprej ugotavlja, da organ o njem z odločbo ni odločil, saj je smatral, da je s tem, ko je prosilcu v dopisu št. 090-317/2021/2021- 2550-5 in 090-318/2021-2550 -5 z dne 8. 9. 2021 navedel, da je bilo v letih 2019 in 2020 izdanih 29 odločb o popotresni obnovi, svojo dolžnost po ZDIJZ izpolnil. Ker se je prosilčeva zahteva nanašala tudi na število izdanih odločb v letu 2021, ki ga ta podatek ne zajema, je IP s tem soočil organ na ogledu in camera. Organ je pojasnil, da v letu 2021 ni bila izdana nobena takšna odločba.

Prosilec je v zvezi s tem tekom postopka poudarjal, da pod to točko zahteve želi dostop do poročila organa ali pa izdane odločbe, da bo lahko preveril navedbe organa.

IP poudarja, da iz zgoraj opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja torej logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Organi so tako dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov ali pripravljati statističnih poročil, da bi zadostili zahtevi prosilca. Zato odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.

V zvezi s konkretno zadevo IP ugotavlja, da je organ prosilcu podatek o številu izdanih odločb za leti 2019 in 20220 sicer posredoval z dopisom z dne 8. 9. 2021, čeprav tega po ZDIJZ ni dolžan narediti. Prav tako se je prosilec s podatkom o številu izdanih odločb seznanil s prejemom zapisnika o ogledu in camera. Kot je ugotovil IP, pa organ z dokumentom, iz katerega bi izhajal takšen zbirni podatek (torej število izdanih odločb), ne razpolaga.

Kar se tiče prosilčevih navedb, da bi organ v okviru te alineje zahteve moral odločiti o poročilu organa ali o dostopu do posamičnih odločb, pa IP poudarja, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka[9]. Tako organ prve stopnje kot tudi IP sta vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Po presoji IP obsega prosilčeve zahteve ni mogoče tolmačiti tako, da bi s predmetno alinejo zahteval vse odločbe, saj je nedvomno, da se je njegova zahteva glasila na številčni podatek. Odločanje organa o dostopu do samih odločb, na katere se ta podatek nanaša, bi tako pomenilo odločanje preko zahteve prosilca in bi rezultiralo v ničnosti takšne odločitve (4. toča prvega odstavka 279. člena ZUP). Prav tako teh navedb prosilca v pritožbenem postopku ni mogoče obravnavati kot širitev prosilčeve zahteve. Kot je IP že poudaril, je tudi sam, kot drugostopni organ, na tak zahtevek stranke vezan pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom prvega odstavka 133. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), kar je izpostavilo tudi sodišče v sodbi, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek, ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti, oziroma vsebinsko spremeniti. Navedeno pomeni, da informacije, dostop do katerih je na novo zahteval prosilec šele v pritožbi, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka in tudi ponovnega odločanja v tej zadevi. Ob tem IP pripominja, da zgolj pisna zahteva za dostop do informacij javnega značaja omogoča tudi pravno varstvo (formalna zahteva, 13. člen ZDIJZ). Poleg tega ZDIJZ prosilcu pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora formalna zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena nalaga prosilcu opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Glede na navedeno so prosilčeve pritožbene navedbe neutemeljene, odločitev organa, da prosilcu posreduje zbirni podatek, pa pravilna.

7. Dostop do dokumenta, na podlagi katerega deluje v imenu in za račun DTP zasebna družba (7. točka zahteve)

Organ glede te točke zahteve ni odločil z izpodbijano odločbo, temveč je (podobno kot s prejšnjo točko zahteve), prosilcu v dopisu z dne 8. 9. 2021 pred izdajo odločbe pojasnil, da DTP ni organ v sestavi MOP in da naloge DTP opravljajo zasebne družbe, ki so izbrane na javnem razpisu št. JN008419/2019. Pri tem je pojasnil, da so naloge DTP podane v navedenem javnem razpisu, katerega spletno povezavo je posredoval prosilcu. Kot je pojasnil v dopisu z dne 25. 3. 2022, z drugim dokumentom ne razpolaga.  

Prosilec je v pritožbi in nadaljnjih vlogah podal obširne navedbe o, po njegovem mnenju, neprimernem in nezakonitem prenosu pooblastil na DTP in poudaril, da bi takšen dokument moral obstajati, če bi bil prenos pooblastil zakonit. Trdil je, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja pravna podlaga, iz katere bi izhajalo, da je država kadarkoli in na kakršnikoli zakonski podlagi prenesla več nalog, kot jih je določil 50. člen ZPOOSRP. Trdil, je, da niti iz enega dela dokumentacije ni razvidno, da bi kadarkoli in kdorkoli dal katerikoli fizični osebi pooblastilo, da se predstavlja v imenu in po pooblastilu države, oziroma ali da bi imela pooblastilo skladno z Zakonom o državni upravi, ZJU-1 ali ZUP. V primeru DTP pa je bila, po mnenju prosilca, na zasebne družbe nezakonito prenesena celotna z zakonom ustanovljena državna institucija, saj pooblastilo o prenosu izven določb 50. člena ZPOOSRP ne obstaja.

IP se najprej sklicuje na svoje dosedanje navedbe in ugotovitve ter ponovno poudarja, da ni pristojen za presojanje pravilnosti delovanja drugih državnih organov, temveč za ugotavljanje, ali organi z dokumenti, ki jih prosilec zahteva, razpolagajo ter za presojo, ali so ti prosto dostopni. Zato so prosilčeve navedbe o domnevno neprimernem in nezakonitem prenosu pooblastil na DTP neupoštevne za presojo v tem pritožbenem postopku in se IP do njim v okviru materialnopravne presoje vprašanja ne more opredeliti.

IP je zato v nadaljevanju presojal le pravilnost odločitve organa, da je prosilca glede dostopa do tega zahtevanega dokumenta, napotil na dokumentacijo javnega razpisa objavljeno na Portalu javnih naročil.

Skladno z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, lahko organi, glede zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), prosilcu posredujejo samo napotilo, kje se informacija nahaja. ZDIJZ v drugem odstavku 22. člena namreč predvideva izdajo odločbe le v primerih, kadar organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Vendar pa IP pri tem poudarja, da lahko organi na ta način omogočijo dostop do posameznih dokumentov le, če informacija, ki je že prosto dostopna na spletu, v celoti ustreza zahtevani informaciji. Ta presoja je seveda najprej v pristojnosti organa. V obravnavani zadevi organ meni, da je prosilcu s tem, ko ga je napotil na Portal javnih naročil, omogočil dostop do dokumenta, na podlagi katerega deluje v imenu in za račun DTP zasebna družba. Prosilec je temu nasprotoval in trdil, da iz dokumentov konkretnega javnega naročila te informacije ne izhajajo. Zato je pravilnost napotitve prosilca na Portal javnih naročil presojal še IP.

IP najprej ugotavlja, da skladno z določbo 50. člena ZPOOSRP, Ministrstvo z javnim razpisom, na podlagi Zakona o javnih naročilih, pridobi izdelovalce projektne dokumentacije in izvajalce strokovnega nadzora nad gradnjo, gradbena podjetja ter proizvajalce betona. Dalje je IP z vpogledom na Portal javnih naročil in z vpogledom v dokumentacijo naročila št. JN008419/2019 ugotovil, da ta med drugim vsebuje Obvestilo o naročilu (EU-2-SL), objavljeno dne 3. 12.2019 in Povabilo ponudnikom št. 430-153/2019 z dne 29. 11. 2019. Poleg tega iz pogodbe »Izvajanje nalog Državnotehnične pisarne – strokovno tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu 12. 7. 2004 za leti 2020 in 2021«, izhaja, da je predmet te pogodbe izvajanje nalog DTP (3. člen). Res je sicer, kot navaja prosilec, da dokumentacija javnega naročila nikjer ne vsebuje dokumenta, ki ga zahteva prosilec in ki bi neposredno določal pravno podloga za delovanje zasebnih družb v imenu in za račun DTP. Vendar pa po presoji IP organ s tem, ko je prosilca v zvezi z dostopam do tega dokumenta napotil na Portal javnega naročanja, ni bistveno kršil določb postopka, saj je utemeljeno sklepal, da je podlaga za izvajanje nalog DTP s strani zasebnih družb ZPOOSRP in posledično pogodba, ki jo je država sklenila s temi družbami. Poleg tega pa je organ tekom pritožbenega postopka tudi ugotovil, da organ z drugim dokumentom, razen dokumentacijo razpisa, iz katerega bi izhajalo, da v imenu in na račun DTP deluje zasebna družba, ne razpolaga. Glede na ugotovitve v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga v zvezi s to alinejo prosilčeve zahteve, in sicer je to storil v obliki napotila, skladno s petim odstavkom 6. člen ZDIJZ.

Ker torej ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih oz. da se glede dokumentacije posebej opredeljujejo, v primerih kadar organ zahtevi prosilca v celoti ugodi in mu posreduje vso zahtevano dokumentacijo s katero razpolaga (kar velja tudi za v primerih, ko informacije posreduje v obliki napotila, kot v predmetni zadevi), organ ni dolžan izdati odločbe na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ, s katero bi zgolj pro-forma odločil, da s preostalo dokumentacijo ne razpolaga.

IP še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga v obliki in po vsebini, ki ustreza kriterijem prosilca. IP še dodaja, da se v postopku po ZDIJZ presoja le dejanski obstoj zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja (in v primeru obstoja zahtevanih informacij javnega značaja tudi morebitne izjeme od prostega dostopa do dokumentov), ne pa drugih obveznosti organa.

8. Dostop do dokumenta, na podlagi katerega je DTP določila višino dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu (8. alineja zahteve)

Glede dostopa do tega dokumenta, je organ z odločbo zavrnil prosilčevo zahtevo, iz razloga, ker s takšnim dokumentom ne razpolaga. Navedel je, da je višina pomoči za posamezni poškodovan objekt navedena v Kočnem poročilu, ki ga je prosilec prejel. Prosilec je temu nasprotoval in navajal, da ni prejel dokumenta, ki bi določal kriterije določitve višine pomoči in da ta stvar ne more biti predmet proste in arbitrarne odločitve.

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da višina dodeljene državne pomoči ni določena s strani DTP, temveč v postopku določenem po ZPOOSRP in podzakonskimi akti, v skladu z izdelano tehnično dokumentacijo za obnovo. Končna višina za posamezni objekt je določena v odločbi, ki jo izda organ. V pojasnilu z dne 25. 3. 2022, je organ dodatno pojasnil, da je ocenjevanje škode, skladno s pozitivno zakonodajo, v pristojnosti občin. Tako po potresu 1998, kot po potresu leta 2004, so nastalo škodo ocenile občinske komisije za oceno škode. Po potresu leta 2004 je bila ocena škode opravljena na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08). Za ugotovitev obsega potrebne obnove, je bil po izvedeni oceni škode, opravljen ogled strokovnjakov v okviru DTP-ja, ki so pripravili projektno nalogo za projektiranje obnove. Popotresna obnova objektov namreč obsega več kot odstranitev nastale škode oz. povrnitev v prvotno stanje pred dogodkom. Na objektih so se namreč izvedli osnovni utrditveni protipotresni ukrepi z namenom, da se izboljša potresna varnost objektov. Izdelana projektna dokumentacija je določila obseg potrebne obnove. V kolikor je strošek sanacije močno odstopal od ocenjene škode, je to lahko posledica slabega stanja objekta in posledično so se morala na objektu izvesti dela, ki niso neposredno posledica potresne škode, ampak prejšnjih pomanjkljivosti objekta. Prosilec je v svojem dopisu z dne 18. 3. 2022 navajal, da je edini dokument, ki delno ureja predmetno vsebino, »Navodilo za izdelavo programov popotresne obnove objektov« in vsebino ter obliko vlog za dodelitev sredstev državne pomoči. Zato se sprašuje, na podlagi katerega dokumenta lahko prosilec ugotovi, kakšno višino sredstev bi moral upravičenec dobiti, ob upoštevanju, da je objekt (so objekti vsi) katerega lastnik je prosilec v tistem trenutku, ob potresu leta 1998, ob izdaji odločbe dne 26.8.1999, opr. št. 403-01-117/99 - 19/619-ko, imel status kulturne dediščine (17.11.1998), da leži v TNP, da je iz vloge za dodelitev sredstev državne pomoči z dne 22.2.1999 jasno, da gre za stanovanjski objekt in kmetijo s stalnim bivališčem dveh oseb, da je površina kmetije 1.98 ha. V zvezi s tem se sklicuje na 5. točko 3. odstavka 13. člena in na 14. člen ZPOOSRP in navaja, da želi prejeti program popotresne obnove objektov iz 2. točke prvega odstavka 14. člena ZPOOSRP, v katerem je bila potrjena višina sredstev za popotresno obnovo in navaja razloge, zakaj jo potrebuje, saj iz nobenega zakona, podzakonskega predpisa ali drugega dokumenta, s katerim razpolaga, ne izhaja način ocenjevanja in določanja višine škode. Navaja še, da je pridobil vso dokumentacijo, s katero razpolaga Arhiv Republike Slovenije vezano na obnovo navedenega objekta za leto 1998 in nevednega programa ni nikjer v dokumentaciji, ki jo je prejel, kakor tudi ne drugih dokumentov, iz katerih bi izhajalo navedeno. Zato je prosilec zahteval navedeni program obnove, saj je sicer v primeru, da je bila izdana odločba brez navedenega programa, le ta nična in bi organ moral izdati novo odločbo.

IP je tekom pritožbenega postopka organ pozval, naj ponovno preveri, ali razpolaga s kakšnim programom potresne obnove. Prošnja IP se je sicer nanašala na program popotresne obnove Ministrstva za kulturo, ki je predmet 10. točke zahteve. Dne 22. 4. 2022 je IP od organa prejel zaslonsko sliko ekrana, ki se nanaša na iskanje programa potresne obnove. Iz nje izhaja, da organ razpolaga z dokumentom »Program popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 z izhodišči za razdelitev sredstev proračunske rezerve 2008 za izvedbo programa popotresne obnove od 1. januarja do 31. decembra 2007«, št. 41008-9/2008 z dne 10. 4. 2008« (v nadaljevanju Program popotresne obnove z dne 10. 4. 2008) in s sklepom Vlade RS, št. 41008-9/2008/8 z dne 10. 4. 2008, s katerim je Vlada RS sprejela navedeni program, na podlagi 22. člena ZPOOSRP. Organ je navedena dva dokumenta istega dne posredoval IP.

Glede na navedbe prosilca v dopisu z dne 18. 3. 2022, da je želel s to točko zahteve prejeti program popotresne obnove, na podlagi katerega se, skladno z določbo 14. člena ZPOOSRP, določa višina državne pomoči, je IP navedeni program popotresne obnove in sklep Vlade o njegovi potrditvi prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve. Izhajajoč iz navedenega, IP ugotavlja, da je organ glede tega dela zahteve napačno ugotovil dejansko stanje, saj z zahtevanim dokumentom razpolaga. Posledično je prosilčeva pritožba v tem delu utemeljena.

Upoštevajoč navedeno je IP na podlagi drugega odstavka 251. člena v tem delu odpravil odločbo prve stopnje in sam rešil zadevo, kot izhaja iz nadaljevanja te odločbe.

IP je odločal od dostopu do Programa popotresne obnove z dne 10. 4. 2008 in sklepa Vlade RS, št. 41008-9/2008/8 z dne 10. 4. 2008, s katerim je Vlada RS sprejela navedeni program, v obliki kot sta bila posredovana IP in na način, kot sta knjižena v informacijski sistem pri organu. Navedeno pomeni, da je poleg navedenih dveh dokumentov presojal tudi dostop do elektronskega sporočila z dne 11. 4. 2008, s katerim sta bila dokumenta posredovana organu.

Z vpogledom v navedene tri dokumente je IP, v okviru materialnopravno presoje, ugotovil, da vsi spadajo v delovno področje organa, saj organ z njima razpolaga v okviru svojih pristojnosti. Dalje je IP ugotovil, da vsi trije vsebujejo osebne podatke, zato je IP presojal, ali je v konkretnem primeru glede teh treh dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Po mnenju IP nima vsak osebni podatek statusa varovanega osebnega podatka in drži, da je določene osebne podatke v dokumentih, ki sicer izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, dovoljeno razkriti. Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, namreč predstavlja informacijo javnega značaja. Določanje meje (ločnice) med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da presojani trije dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke:

• elektronsko sporočilo z dne 11. 4. 2008: imena, priimke in naslove službene elektronske pošte posameznikov,
• Sklep Vlade RS št. 41008-9/2008/8 z dne 10. 4. 2008: ime, priimek in znanstveni naziv posameznika,
• Program popotresne obnove z dne 10. 4. 2008: imena, priimke, naslove, podatke, ki se nanašajo na objekte, katerih lastniki so posamezniki in na število oseb in družinskih članov.

Za tiste izmed njih, za katere je IP ugotovil, da so javni uslužbenci ali javni funkcionarji (npr. generalni sekretar), pravno podlago za njihovo obdelavo in posredovanje predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede na navedeno med varovane osebne podatke ne spadajo ime, priimke in znanstveni naziv generalnega sekretarja na Sklepu Vlade RS št. 41008-9/2008/8 z dne 10. 4. 2008 ter imena in priimki javni uslužbencev, navedenih v elektronskem sporočilu z dne 11. 4 .2008.

Ti podatki so namreč povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato niso varovani na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker so ti osebni podatki torej absolutno javni, IP v postopek ni pozival teh oseb kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Nasprotno pa IP ni našel zakonite pravne podlage za razkritje službenih elektronskih naslovov javnih uslužbencev, navedenih v elektronskem sporočilu z dne 11. 4. 2008. Ti namreč, skladno s prakso IP (npr. odločbe IP 090-216/2018, 090-252/2018, 090-59/2009 in 090-179/2010/4), praviloma predstavljajo varovane osebne podatke, saj ne gre za osebne podatke, ki bi bili neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma z opravljanem javne funkcije, razen če jih organ ni posredoval javnosti in jih javno objavil, kot to določa drugi odstavek 106. člena ZVOP-1, torej v primeru, ko gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo. Posledično je IP odredil prekritje teh podatkov na elektronskem sporočilu z dne 11. 4. 2008.

Ker je skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, podlaga za razkritje tudi poraba javnih sredstev, je IP glede razkritja osebnih podatkov Program popotresne obnove z dne 10. 4. 2008, presojal tudi skozi prizmo te absolutne izjeme od izjem. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Skladno z ustaljeno sodno praks, je treba v tem smislu, zaradi transparentnosti delovanja javnega sektorja in porabe proračunskega denarja, pojem »poraba javnih sredstev« razlagati široko, ne pa ozko. Nesporno je, da so se ukrepi popotresne obnove izvajali tudi preko porabe javnih sredstev, torej iz proračuna RS (primerjaj 1. člen ZPOOSRP). Vendar pa IP opozarja, da je vsebina določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena v tem, da so s porabo javnih sredstev mišljene vse informacije, ki so s porabo neposredno povezane (enako npr. tudi odločbe IP, št. 090-93/2009, 090-94/2012/11 in 090-203/2018). V nasprotnem primeru bi bile lahko preko te izjeme od izjem javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ.

IP je z vpogledom v dokument Program popotresne obnove z dne 10. 4. 2008, ugotovil, da ta vsebuje v večinskem delu številčne podatke o razpolaganju z javnimi sredstvi za namen popotresne obnove, kar pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev. Tako je s porabo javnih sredstev v smislu določbe ZDIJZ mogoče povezati tudi večino osebnih podatkov, ki se pojavljajo v tem dokumentu. IP na tem mestu opozarja še na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi I U 764/2015, iz katerega izhaja, da se morajo osebe, ki sklepajo pravni posel z osebo javnega prava oziroma pridobijo javna sredstva, pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Posledično to pomeni tudi, da fizične osebe, oz. posamezniki, ki so sklenili pravni posel z državo oziroma so pridobili državna sredstva, v postopku ne morejo pričakovati popolne zasebnosti glede sklenjenega pravnega posla, saj je država z zakonom zavezana k višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti, kar pomeni tudi, da morajo biti podatki v delu, v katerem predstavljajo porabo javnih sredstev, javni.

Upoštevaje vse navedeno je IP v dokumentu Program popotresne obnove z dne 10. 4. 2008, kot osebne podatke, ki jih ni mogoče razkriti na podlagi določbe o porabi javnih sredstev (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) prepoznal podatke o »trenutni nastanitvi« posameznikov v Prilogi 2, kjer so predstavljeni upravičenci do refundacije sredstev za začasno namestitev ter do podatkov v tabelah pod kategorijo »Vrednost celotne investicije« in v tabelah naslovljenih »OBJEKTI PROGRAMA POPOTRESNE OBNOVE PO POTRESU 12.7.2004”, podatke v stolpcih “št. os” in “št. druži”, ki predstavljajo število oseb oziroma družin v predmetnih objektih. Ti podatki, po presoji IP, namreč v povezavi z absolutno javnimi podatki o imenu in priimku ter naslovu posameznega prejemnika proračunskih sredstev, ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev. Glede na navedeno je IP , skladno z določbo 7. člena ZDIJZ (delni dostop), odredil prekritje teh podatkov, kot to izhaja iz I. točke izreka te odločbe.

9. Dostop do dokumenta, iz katerega je razvidno, kateri objekti so bili v vasi Lepena v skladu z zakonom obnovljeni ali postavljeni na novo s statusom kmetije do velikosti 2, 5 ha, koliko nad 2, 5 ha, koliko objektov je bilo obnovljenih kot kulturna dediščina in koliko po pravilih lege v TNP (9. alineja zahteve),

Organ je v zvezi s tem delom zahteve v odločbi navajal, da je prosilcu posredoval odgovor z dopisom z dne 8. 9. 2021, v katerem je navajal, da je bilo v vasi Lepena po potresu leta 1998 obnovljenih 26 enot, po potresu leta 2004 pa 7, in pri tem navedel njihove naslove, ki so objavljeni tudi v Končnem poročilu. Pri tem je pojasnil, da organ ne vodi analitične evidence o posebnih statusih upravičencev, saj to izhaja iz odločbe o dodelitvi sredstev posameznemu upravičencu. Svoje navedbe je dopolnil v dopisu z dne 25. 3. 2022, s tem, ko je navajal, da se vsi obnovljeni objekti v vasi Lepena nahajajo v TNP, in pojasnil, da organ ne vodi analitične evidence o posebnih statusih upravičencev, saj je to opredeljeno z odločbo o dodelitvi sredstev posameznemu upravičencu, ki temelji na vlogi za obnovo.

Prosilec je takšno odločitev organa izpodbijal in navajal, da ni prosil za odgovor, temveč za dokumente, iz katerih bodo razvidni navedeni podatki. S prejetjem vseh odločb za navedene objekte, bi lahko prosilec preveril zakonitost in pravilnost odločbe za objekt katerega preverja.

IP se najprej sklicuje na svoje prejšnje razloge in ponavlja, da je skladno z definicijo informacije javnega značaja lahko predmet odločanja po ZDIJZ le dostop do dokumentov, organ v postopku po ZDIJZ prosilcu ni dolžan podati odgovorov na vprašanja, mora pa se opredeliti do obstoja dokumenta, če ga prosilec zahteva. Organ je prosilcu odgovoril z dopisom, v katerem mu je podal podatek o skupnem številu obnovljenih objektov v vasi Lepena in mu pri tem navedel še naslove. IP poudarja, da s takšnim postopanjem organ ni odločil o temu delu prosilčeve zahteve po ZDIJZ. Prav tako tega ni naredil s tem, ko je pojasnil, da so ti podatki navedeni v Končnem poročilu, s katerim prosilec razpolaga. IP namreč ugotavlja, da podatki, ki jih je organ podal kot odgovor prosilcu in se nahajajo v poročilu, niso tisi, ki jih je zahteval prosilec s to točno zahteve. Organ namreč sam priznava, da teh podatkov ne vodi na način, kot jih zahteva prosilec. V takšnem primeru bi moral organ z izpodbijano odločbo dostop do te točke zahteve zavrniti, iz razloga, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Tega pa organ ni storil. Takšno postopanje organa sicer predstavlja kršitev postopka (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ[10]), vendar po presoji IP ta kršitev v okoliščinah obravnavanega primera ni bistvena in ni takšna, da bi rezultirala v odpravi izpodbijane odločbe. IP je namreč tekom pritožbenega postopka sam ugotavljal, ali takšen dokument, ki bi ustrezal kriterijem prosilca, pri organu obstaja in ugotovil, da organ s takšnim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. Poleg tega pa, kot je že bilo pojasnjeno, organ takšnega dokumenta v postopku po ZDIJZ tudi ni dolžan ustvariti. Prav tako IP ne more pritrditi navedbam prosilca, da bi mu organ pod to alinejo zahteve moral posredovati vse izdane odločbe o obnovi za to območje. Po presoji IP namreč tega dela prosilčeve zahteve ni mogoče razumeti tako široko, da je z njimi prosilec zahteval dostop do vsebine predmetnih odločb, saj iz prosilčeve zahteve jasno izhaja, da želi dokument, kjer bi bili obnovljeni objekti v Lepeni razdeljeni glede na zahtevane kriterije. Kot je že bilo pojasnjeno v obrazložitvi k 6. alineji zahteve, na katero se IP v tem delu sklicuje, sta organ in IP v postopku po ZDIJZ vezana na obseg prosilčeve zahteve Odločanje preko zahteve pa rezultira v ničnosti odločbe. Posledično so prosilčeve pritožbene navedbe o dostopu do predmetnih odločb neutemeljene.

10. Dostop do dokumenta, ki je za objekte, ki so bili obnovljeni kot kulturna dediščina, določil ali zahteval, da se določen objekt obnovi kot kulturna dediščina (10. alineja zahteve).

Z vpogledom v izpodbijano odločbo, IP ugotavlja, da se je organ v zvezi s to alinejo zahteve, skliceval na isti odgovor prosilcu kot glede 9. alineje zahteve in mu z dopisom z dne 8. 9. 2021 posredoval podatke iz Končnega poročila. Ob tem je še navajal, da so podatki o kulturni dediščini opredeljeni v Registru kulturne dediščine in prosilcu posredoval povezavo na to spletno stran, kjer je ta register dostopen in ki določa status in obseg posameznega elementa kulturne dediščine. Prosilec je takšni odločitvi nasprotoval in navajal, da se je njegova zahteva nanašala na program popotresne obnove, ki ga pripravi Ministrstvo za kulturo na podlagi petega odstavka 21. člena ZPOOSRP, oziroma na katerega se sklicuje določba osmega odstavka 13. člena ZPOOSRP. V nadaljnjih vlogah je podal obširne navedbe o napačnem navajanju zakonodaje glede definicije kulturnega spomenika in navedbe o tem, zakaj predmetni dokument potrebuje.

Ker je predmet presoje postopka po ZDIJZ najprej le obstoj zahtevanega dokumenta, so prosilčeve navedbe o razlogovanju zakonodaje glede kulturnega spomenika in kulturne dediščine neupoštevne, enako velja za navedbe, s katerimi prosilec podaja razloge, zakaj je predmetni dokument zahteval. IP je v obrazložitvi te odločbe namreč že pojasnil, da izkazovanje pravnega interesa in razlogi, zakaj prosilec zahtevane dokumente potrebuje, niso pravno relevantni. Po drugi strani pa IP, enako kot pri prejšnji točki zahteve, ugotavlja, da organ s svojim odgovorom prosilcu ni odločil o zahtevanem dokumentu po ZDIJZ. IP namreč pritrjuje prosilcu, da je iz tega dela njegove zahteve kot zahtevan dokument mogoče prepoznati program popotresne obnove, ki ga pripravlja ministrstvo za kulturo, skladno z določbo petega odstavka 21. člena ZPOOSRP, ki določa, da ne glede na lastnino objektov, ki so zavarovani po predpisih o kulturni dediščini, pripravi program popotresne obnove teh objektov Ministrstvo za kulturo. Skladno z določbo osmega odstavka 13. člena ZPOOSRP, lahko, ne glede na ostale določbe 13. člena ZPOOSRP, ki določa pogoje za pridobitev sredstev državne pomoči, za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa zavarovan kot kulturni spomenik skladno s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, lastnik tega objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so mu bila za popotresno obnovo objekta glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove Ministrstva za kulturno. Lastnik objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva za popotresno obnovo tudi, če gre za objekt, za katerega je bilo pred potresom potrjeno, da ima etnološko in stavbno vrednost, pomembno za ohranitev krajinske identitete, pa zaradi formalnih razlogov še ni bil dokončan postopek razglasitve za kulturni spomenik.

Z vpogledom v dokumentacijo zadeve IP ugotavlja, da organ o dostopu do tega dokumenta ni odločil, s čimer je zagrešil postopkovno kršitev, ki pa jo je odpravil IP v pritožbenem postopku, s tem, ko je sam ugotavljal, ali organ s takšnim programom popotresne obnove, ki ga pripravlja Ministrstvo za kulturo, razpolaga ali ne. Organ je v dopisu z dne 25. 3. 2022, na poziv IP, ali razpolaga s predmetnim programom, pojasnil, da so objekti, ki so se obravnavali kot kultura dediščina, bili opredeljeni z vsakokratnim letnim programom, na podlagi osmega odtaka 13. člena ZPOOSRP. Na dodatne poizvedbe in prošnje IP z dne 22. 4. 2022, naj organ v svojih evidencah preveri, ali razpolaga z dokumentom »Program popotresne obnove, ki ga pripravi Ministrstvo za kulturo, je organ IP istega dne poslal zaslonsko sliko iskanja zadetkov, iz katere izhaja, da je organ v svojih elektronskih bazah iskal dokumente po kriteriju »program* popotresn* obnov* ministrstv* kultur*, vendar pod zadetki programa ministrstva za kulturo ni našel, temveč je našel le dokumente, katere je IP prepoznal kot predmet 8. alineje zahteve in o dostopu do katerih je odločil s I. točko izreka te odločbe. IP je tako v okviru ugotovitvenega postopka zaključil, da organ s predmetnim programom popotresne obnove Ministrstva za kulturo ne razpolaga. Pri tem pa za presojo v tem pritožbenem postopku zadostuje takšna ugotovitev, saj IP, kot že pojasnjeno, ni pristojen ugotavljati, zakaj organ tega dokumenta nima. Upoštevajoč navedeno, so pritožbene navedbe tudi glede te alineje zahteve neutemeljene. Upoštevajoč, da se je o tem IP prepričal, tako na ogledu in camera, kot tudi z dodatnim pojasnilom organa z dne 25. 3. 2022 in naknadni poizvedbi z dne 22. 4. 2022, IP verjame organu, da s predmetnim dokumentom Ministrstva za kulturo ne razpolaga.

Sklepno

Upoštevajoč vse navedeno IP ugotavlja, da je prosilčeva pritožba delno utemeljena, in sicer v delu, ki se nanaša na dostop do dokumenta, na podlagi katerega je DTP določila višino dodeljene državne pomoči za posamezen objekt, ki je bil poškodovan v potresu (8. alineja zahteve). IP je pod to točko zahteve prepoznal tri dokumente, ki mu jih je posredoval organ in skladno z določbo drugega odstavka 251. člena ZUP, odločil o dostopu do njih tako, da je organu naložil, naj jih prosilcu posreduje z delnim dostopom, na način, da v njih prekrije varovane osebne podatke. Kot izhaja iz I. točke izreka, mora organ prosilcu te dokumente posredovati v roku 31 dni od prejema te odločbe v elektronski obliki, ki jo je v zahtevi izbral prosilec. Glede dostopa do ostalih točko zahteve in glede prekritih osebnih podatkov, pa je IP odločil, da je pritožba neutemeljena, zato jo je v tem delu zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Na koncu IP še pojasnjuje, da v okviru pritožbene presoje ni zaznal kršitev organa, na podlagi katerih, bi se mu porajal utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, zato ni sledil namigom prosilca in ni podal kazenske ovadbe pri organih pregona.

K III. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.  

namestnica pooblaščenca

[1] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=147310&id_obrazec=344368

[2] IP je to pritožbo zaradi molka vodil v zadevi 0900-230/2021, opomba IP.

[3] Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06 – ZUE.

[4] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami.

[5] Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami.

[6] Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF in 17/14.

[7] Edina izjema od tega stališča se je oblikovala skozi prakso

[8] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=147310&id_obrazec=344368

[9] Enako Upravno sodišče RS v sodbi, opr. št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in v nedavni sodbi I U1365/2020 z dne 9. 2. 2022.

[10] Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO