Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve

+ -
Datum: 16.05.2022
Številka: 090-126/2022
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do pogodb med organom in reprezentativnima sindikatoma, sklepov o razdelitvi fonda ur ter plače zaposlenih, ki so opravičeni za polni delovni čas opravljati sindikalno delo. Organ je prosilcu posredoval zahtevane dokumente s prekritimi osebnimi podatki članov sindikata, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so predmetni osebni podatki v zahtevanih dokumentih navedeni v takšnem kontekstu, ki razkriva članstvo posameznikov v sindikatu, ki ga štejemo med posebne vrste osebnih podatkov. Čeprav so ti posamezniki javni uslužbenci, je IP ugotovil, da bi dostop do obravnavanih osebnih podatkov, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh posameznikov, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti oz. z načelom »najmanjšega obsega podatkov«. IP je ugotovil tudi, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se predmetne informacije zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov, zato je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-126/2022/2

Datum: 16. 5. 2022

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 4. 2022, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2022/14 (155-12) z dne 16. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 7. 4. 2022 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 090-5/2022/14 (155-12) z dne 16. 3. 2022, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Organ je 11. 1. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval, da mu organ v elektronski obliki pošlje:

  • pogodbo med Ministrstvom za notranje zadeve – Policijo in Sindikatom policistov Slovenije (v nadaljevanju SPS) ter Policijskim sindikatom Slovenije (v nadaljevanju PSS) o zagotavljanju sindikalnega dela;
  • število zaposlenih pri organu in policiji, ki so na podlagi kolektivne pogodbe ali kakšne druge pogodbe opravičeni opravljati sindikalno delo za polni delovni čas, prosilec prosil za podatke ločeno za SPS in PSS;
  • sklepe o razdelitvi fonda ur za sindikalno delo za leto 2020 in 2021 (ločeno SPS in PSS);
  • plače zaposlenih pri Policiji in organu, ki so opravičeni za polni delovni čas opravljati sindikalno delo za leto 2021.

 

Organ je z odločbo št. 090-5/2022/14 (155-12) z dne 16. 3. 2022 zahtevi prosilca delno ugodil. V obrazložitvi je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Skladno z načelom prostega dostopa so informacije javnega značaja na podlagi prvega odstavka 5. člena ZDIJZ prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam, razen če so podane izjem, ki so taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena tega zakona. Kot izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja je v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določen osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Organ je povzel 1. točko 6. člena ZVOP-1 in navedel, da se pri odločanju v postopku po ZDIJZ glede varstva osebnih podatkov upoštevajo tudi določbe Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Organ je povzel 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in pojasnil, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če je za obdelavo osebnih podatkov podana ena od pravnih podlag, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov določa v prvem odstavku 6. člena. Iz (c) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti. Splošna uredba o varstvu podatkov v 9. členu ureja obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov. Na podlagi prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je prepovedana obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo članstvo v sindikatu, razen če je posameznik dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov (a točka drugega odstavka 9. člena). Organ je zahtevo prosilca za dostop do pogodbe med organom – Policijo in SPS ter PSS o zagotavljanju sindikalnega dela delno zavrnil tako, da so na pogodbah iz 1. točke izreka te odločbe, na podlagi prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov v zvezi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot varovani osebni podatki, ki razkrivajo članstvo v sindikatu, prečrtani podatki o imenu in priimku predstavnika sindikata. Prosilcu je organ, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, omogočil delni dostop. K opredelitvi do posredovanja sklepov o razdelitvi ur za sindikalno delo za PPS in SPS za leti 2020 in 2021 sta bila pozvana PSS in SPS. Oba sindikata sta se opredelila, da je treba pri obravnavi te zahteve, osebne podatke javnih uslužbencev, ki bi razkrivali članstvo v sindikatu, obravnavati kot varovane osebne podatke. Pri pregledu sklepov o razdelitvi ur za sindikalno delo za PPS in SPS za leti 2020 in 2021 je bilo ugotovljeno, da vsebujejo podatke, ki po prvem odstavku 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov štejejo za varovane osebne podatke, ker razkrivajo članstvo v sindikatu, to so: ime in priimek, funkcija v sindikatu ter organizacijska enota dela. Zato je bil prosilcu do teh sklepov, ki delno vsebujejo informacije iz prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov v zvezi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, omogočen delni dostop tako, da so na sklepih črtani varovani osebni podatki: ime in priimek, funkcija v sindikatu ter organizacijska enota dela. Podatek o plači javnega uslužbenca pomeni podatek o porabi javnih sredstev in podatek v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ pomeni izjemo od varovanih podatkov. Po prvem odstavku 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanj ZSPJS) so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Skladno s šestim odstavkom tega člena so, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca. Glede na to, da je podatek o bruto plači javnih uslužbencev po določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s prvim in šestim odstavkom 38. člena ZSPJS javno dostopen podatek, je organ prosilcu dovolil dostop do zahtevanega dokumenta o plačah zaposlenih v Policiji in organu, ki so opravičeni za polni delovni čas opravljati sindikalno delo za leto 2021, pri čemer je prosilcu kot javen posredoval podatek o bruto plači. Dokument o plačah zaposlenih pri Policiji in MNZ, ki so opravičeni za polni delovni čas opravljati sindikalno delo za leto 2021, vsebuje imena in priimke javnih uslužbencev, ki po prvem odstavku 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov zvezi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ štejejo za varovan osebni podatek, ki razkriva članstvo v sindikatu. Zato je organ prosilcu do tega dokumenta, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, omogočil delni dostop tako, da so na dokumentu imena in priimki črtani, kot je odločeno v 4. točki izreka te odločbe.

 

Dne 7. 4. 2022 je organ prejel pritožbo prosilca zoper zavrnilni del odločbe št. 090-5/2022/14 (155-12) z dne 16. 3. 2022. V pritožbi je prosilec navedel, da organ svojih stališč ni argumentirano obrazložil, zaradi česar odločbe ni bilo moč preizkusiti. Glavni argument zavrnitve je bil, enako pri vseh točkah, da je zaradi zahtev 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ potrebno zakriti imena in priimke sindikalnih pooblaščencev in njihove funkcije. Za posredovanje osebnih podatkov, imena in priimka ter funkcije v sindikatu, obstaja potrebna zakonska podlaga v ZDIJZ in organ bi na tej podlagi zahtevane podatke prosilcu moral posredovati. Namreč, v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju predstavlja 9. člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja ZDIJZ. Prosilec je povzel 1. člen ZDIJZ in navedel, da med posameznike, kjer je podana upravičenost do razkritja, gotovo sodijo tudi sindikalni pooblaščenci. Kljub načelu javnosti tistih podatkov, ki sicer dosegajo standard informacije javnega značaja, ZDIJZ v 11 izjemah, ki jih opredeljuje v prvem odstavku 6. člena, varuje nekatere kategorije podatkov pred razkritjem. Mednje sodijo tajni podatki, poslovne skrivnosti, davčne tajnosti, … in tudi osebni podatki. Dostop do tovrstnih podatkov je potrebno zato zavrniti in omogočiti delni dostop, vendar pa ZDIJZ v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na izjeme, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. ZDIJZ torej določa, da so osebni podatki javni, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v zelo izjemnih primerih. V teoriji in praksi prevladujejo stališča v prid objavljanju informacij javnega značaja, na katere se ne navezujejo izjeme, saj takšna praksa pozitivno vpliva na odprtost in transparentnost delovanja organov državne uprave in lokalne samouprave, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb. Eno temeljnih načel, ki se je razvilo zaradi zagotavljanja zakonitosti poslovanja javne uprave, je namreč transparentnost. IP je že velikokrat odločal o vprašanju javnosti osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Iz njegovih mnenj izhaja, da sta najpogostejša razloga (oziroma pravni podlagi za objavo osebnih podatkov) ravno poraba javnih sredstev (denimo nekateri podatki o upravičencih do stanovanj) in podatki o javnih uslužbencih, povezani z delovnim razmerjem (imena in priimki zaposlenih v javni upravi). ZDIJZ namreč uvaja sistemsko dualnost osebnih podatkov, v teoriji znano kot delitev med t.i. varovanimi osebnimi podatki (njihovo razkritje je prepovedano) in nevarovanimi osebnimi podatki (podatki, ki se kvalificirajo kot osebni, se zaradi načela transparentnosti delovanja države in nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev, smejo javno objaviti). Zakonodajalec je namreč pretehtal in se odločil, da potreba po javnosti (nekaterih) osebnih podatkov določenih kategorij ljudi prevlada nad izgubljenim delčkom zasebnosti teh posameznikov. Imena in priimki javnih uslužbencev, predvsem ko ti nastopajo v svoji uradni, službeni kapaciteti, zato ne morejo biti skriti očem javnosti, ki ima pravico bdeti nad njihovim delom. Prosilec je prepričan, da se mu osebni podatki posameznikov, ki so sindikalni zaupniki, kadar gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev (in če seveda ne obstajajo drugi zadržki iz ZDIJZ), lahko posredujejo, organ pa za to ne potrebuje njihove osebne privolitve, saj za tovrstno obdelavo obstaja zakonska podlaga. IP je že v svoji odločbi št. 090-59/2009 z dne 13. 7. 2009 zapisal, da je bilo z uvedbo ZDIJZ na zakonodajni ravni sprejeto »stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.« Še toliko bolj to velja zaradi dejstva, da se zahtevani podatki navezujejo na pooblaščence sindikatov, ki imajo na spletnih straneh javno objavljene slike, imena in priimke ter funkcije. Vsled tega logično izhaja, da so imenovani člani sindikatov. Sklicevanje v odločbi na prvi odstavek 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, da se štejejo za varovane osebne podatke podatki, ki razkrivajo članstvo v sindikatu, je neutemeljeno. Prosilec je zahteval zgolj podatke o pooblaščenih predstavnikih sindikata, ki opravljajo sindikalno delo za polni delovni čas, ki prejemajo tudi plačo torej govorimo o porabi javnih sredstev. Navedeno je razvidno iz spletnih strani:

IP je v mnenju št. 07120-1/2021/238 z dne 3. 5. 2021, v katerem se je naslonil na preteklo prakso IP, povedal: »Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca; v takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).« Glede na navedeno je po mnenju prosilca odločitev organa, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca, brez posredovanja osebnih podatkov, materialnopravno napačna, zato predlaga, da IP izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevi prosilca v celoti ugodi, podrejeno pa, da odločbo razveljavi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

 

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-5/2022/17 (155-12) z dne 8. 4. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Pojasnil je, da sta bila sindikata PSS in SPS o vloženi zahtevi prosilca seznanjena, dana jima je bila možnost, da se vključita v postopek kot stranska udeleženca, za kar se nista odločila.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Uvodoma IP ugotavlja, da je organ, na podlagi 143. člena ZUP, z dopisom št. 090-5/2022/11 (155-12) z dne 16. 2. 2022, s prejeto zahtevo seznanil SPS in PSS ter ju podučil, da lahko zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi vstopita v postopek kot stranska udeleženca, pri čemer morata morebitno stransko udeležbo priglasiti v danem roku. Iz dokumentacije izhaja, da je PSS v dopisu št. PSS-15/2022-28/5 z dne 1. 3. 2022 pojasnil, da je organu svojo opredelitev že sporočil in izrecno navedel, da nima interesa za vključitev v postopek, SPS pa do izdaje izpodbijane odločbe na navedeni dopis ni odgovoril. IP je zato štel, da nobeden izmed udeleženih sindikatov ni priglasil udeležbe v tem postopku.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da so predmet zahteve in pritožbe dokumenti, glede katerih so, skladno z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Sporno pa je, ali je organ v teh dokumentih utemeljeno prekril naslednje osebne podatke:

  1. imena in priimke predstavnikov sindikatov v naslednjih pogodbah med Ministrstvom za notranje zadeve – Policijo in Sindikatom policistov Slovenije (v nadaljevanju SPS) ter Policijskim sindikatom Slovenije (v nadaljevanju PSS) o zagotavljanju sindikalnega dela:
  • Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med Policijo in Policijskim sindikatom Slovenije;
  • Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med Policijo in Sindikatom policistov Slovenije ter Aneks št. 1;
  • Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo v Ministrstvu za notranje zadeve;
  1. imena in priimke, funkcije v sindikatu ter organizacijske enote dela v naslednjih sklepih o razdelitvi fonda ur za sindikalno delo za leto 2020 in 2021 (ločeno SPS in PSS):
  • Sklep o razdelitvi ur za sindikalno delo Sindikata policistov Slovenije za leto 2020;
  • Sklep o razdelitvi ur za sindikalno delo Sindikata policistov Slovenije za leto 2021;
  • Sklep o dodelitvi fonda ur članom organa PSS, Izvršnega odbora PSS, v letu 2020;
  • Sklep o dodelitvi fonda ur članom organa PSS, Izvršnega odbora PSS, v letu 2021;
  1. imena in priimke v poimenskem seznamu bruto plač zaposlenih pri Policiji in organu, ki so opravičeni za polni delovni čas opravljati sindikalno delo za leto 2021.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali so prekriti podatki informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po 5. a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih se dostop do informacije lahko zavrne.

 

Organ se je v zavrnilni odločbi skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). V konkretnem primeru ni dvoma, da je prosilec vložil pritožbo, ker se želi seznaniti s podatki, ki jih štejemo za osebne podatke (imena, priimki, funkcije v sindikatu in organizacijske enote, v katerih delajo konkretni posamezniki). Po preučitvi vsebine zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da so predmetni osebni podatki v njih navedeni v takšnem kontekstu, ki razkriva članstvo teh posameznikov v sindikatu. V vseh obravnavanih dokumentih so posamezniki namreč navedeni v zvezi s funkcijami, ki jih opravljajo kot člani sindikata. Članstvo v sindikatu pa po členu 9(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov štejemo med posebne vrste osebnih podatkov (po ZVOP-1 im. občutljivi osebni podatki),[1] za katere veljajo strožja pravila obdelave. IP na tem mestu poudarja, da jezikovna razlaga člena 9(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov v kontekstu s teleološko razlago pripelje do zaključka, da posebne vrste osebni podatki niso le v členu 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov izrecno navedene vrste osebnih podatkov, temveč tudi osebni podatki, ki razkrivajo izrecno navedene vrste osebnih podatkov,[2] za kar gre v konkretnem primeru (če npr. razkrijemo ime in priimek posameznika, ki je naveden v sklepu o razdelitvi ur za sindikalno delo, s tem razkrijemo tudi, da je ta posameznik član konkretnega sindikata, saj drugače tega dela ne bi mogel opravljati - smiselno enako velja za vse ostale prekrite podatke v zahtevanih dokumentih).

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6(1) oz. kadar gre za posebne vrste osebnih podatkov, še pravne podlage, opredeljene v členu 9(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Tako iz navedenih določb izhaja pravilo, da je obdelava (torej tudi razkritje podatkov javnosti) posebne vrste osebnih podatkov zakonita (dopustna), če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:

  1. če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, (točka c in e člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov) in
  2. če je obdelava potrebna tudi iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka g člena 9(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

IP je najprej presojal, ali je glede zahtevanih informacij izpolnjen prvi pogoj. Obdelava osebnih podatkov, potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti ali pri izvajanju javne oblasti, je med drugim tudi razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

V konkretnem primeru zahtevane informacije se nanašajo na ustavno pravico iz 76. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) (sindikalna svoboda), ki določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. Temu vidiku posameznikove svobode je tako priznan najvišji možni pravni rang, pri čemer gre za absolutno pravico, saj Ustava RS ne predvideva možnosti njenega omejevanja. Delovanje sindikatov je podrobneje urejeno z zakoni[3] in temelji tudi na ratificiranih konvencijah Mednarodne organizacije dela, ki opredeljujejo sindikalno svobodo (npr. Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic), na Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (11. člen določa) in Listini EU o temeljnih pravicah (28. člen).

 

Skladno z drugim odstavkom 89. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZODPol) se pogoji za delovanje reprezentativnega sindikata in sindikalnih zaupnikov v policiji urejajo s pogodbo, ki jo skleneta policija in reprezentativni sindikat. Da bi sindikata SPS in PSS uresničevala sindikalno svobodo, je bilo treba najprej vzpostaviti pravni temelj, ki ga predstavljajo zahtevane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij oziroma o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo (te so bile sklenjene na podlagi VI. poglavja takrat veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit in 21/13 – ZDR-1) in takrat veljavnega 94.a člena Zakona o Policiji (Uradni list RS, št. 107/2006)). Ker je ena izmed pogodbenih strank teh pogodb državni organ, se je s sklenitvijo obravnavanih pogodb med sindikatom in organom vzpostavilo pravno razmerje z javnopravnimi elementi, katerih posledica je med drugim tudi zahteva po transparentnosti tega razmerja. Iz predmetnih pogodb in 22.n člena Kolektivne pogodbe za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14 in 22/16) izhaja dolžnost sindikatov, da vsako leto pripravita sklep o razdelitvi ur za sindikalno delo SPS oziroma sklep o dodelitvi fonda ur članom organa PSS, ki sta, za leto 2020 in leto 2021, predmet obravnavane zahteve. Predmetno razmerje med posameznim sindikatom in organom je podlaga, da konkretni zaposleni pri organu oziroma policiji, ki so hkrati člani sindikata, opravljajo sindikalno delo, za kar, skladno s tretjim odstavkom 89. člena ZODPol, prejemajo 100 odstotno nadomestilo plače. Osnova za obračun nadomestila je njihova osnovna plača, ki so jo prejemali pred nastopom poklicnega opravljanja sindikalne funkcije in dodatek na delovno dobo. Podatke o teh prejemkih vsebuje seznam bruto plač, ki je tudi predmet obravnavane zahteve.

 

V prejšnjem odstavku predstavljena ureditev razmerja med sindikatoma in policijo nakazuje, da zahtevani dokumenti vsebujejo podatke o porabi javnih sredstev, posredno pa so povezani tudi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev. Vendar IP poudarja, da je treba upoštevati, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi podatke o članstvu v sindikatu, zato je treba njihovo vsebino obravnavati tudi v luči ustavne določbe, na podlagi katere je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. Nesporno je, da se vsak posameznik, ne glede na to, ali je zaposlen v javnem ali zasebnem sektorju, svobodno včlani v sindikat, dejstvo o včlanitvi pa predstavlja vrsto osebnih podatkov, ki ni v neposredni zvezi niti s porabo javnih sredstev niti z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ampak se nanaša na zasebno sfero vsakokratnega javnega uslužbenca. Po oceni IP bi dostop do obravnavanih osebnih podatkov, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh posameznikov, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti oz. z načelom »najmanjšega obsega podatkov«, ki ga določa člen 5(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ pomeni, da se smejo razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Upoštevajoč določbo 2. člena ZDIJZ je ta namen zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki nastanejo oziroma so vezani na posameznika ob opravljanju delovnega razmerja, vendar niso neposredno povezani s samim izvrševanjem njegove delovne obveznosti. Če to stališče povežemo z določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ugotovimo, da je njen namen le razkritje tistih osebnih podatkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu.[4]

 

IP je ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevane informacije ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojma »poraba javnih sredstev« in »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«, sta odprta pravna pojma, ki ju je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Zato pomena omenjenih pravnih pojmov ni mogoče kar pavšalno primerjati s preteklo prakso IP, kot to počne prosilec v pritožbi (npr. s splošnim sklicevanjem na razkrivanje »podatkov o upravičencih do stanovanj« in »imen in priimkov zaposlenih v javni upravi« v pretekli praksi IP ali s sklicevanjem na neobvezujoče mnenje IP, ki se nanaša na podatke o dodatkih in delovni uspešnosti javnih uslužbencev). Kot že navedeno, je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi oziroma pravic drugih dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Bistveno za presojo v konkretnem primeru je, da pri uresničevanju sindikalne svobode v smislu včlanjevanja v sindikat posameznik ravna skladno s svojo individualno odločitvijo in je praviloma to prostovoljno dejanje, ki je zasnovano na osebnem prepričanju posameznika in nikakor ni nujno za opravljanje delovne obveznosti ali dolžnosti. Tako po mnenju IP zahtevani podatki ne zapadejo pod določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj imajo javni uslužbenci pravico, da se včlanijo v sindikat ali pa ne, ta odločitev pa z ničemer ne vpliva na opravljanje njihovih obveznosti ali dolžnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja ali javne funkcije. Prav tako podatek o tem, kdo konkretno opravlja sindikalno delo, ne pove ničesar tem, ali in kako organ ter sindikat kot pogodbeni stranki izpolnjujeta svoje pogodbene obveznosti ter kakšne posledice ima sklenitev tega pogodbenega razmerja za organ (kar je načeloma predmet nadzora javnosti v smislu ZDIJZ). IP je zato zaključil, da v obravnavanem primeru varovanih osebnih podatkov ni mogoče razkrivati niti na podlagi manjšega polja pričakovane zasebnosti javnih uslužbencev.

 

IP na tem mestu še dodaja, da je organ ustrezno upošteval načelo sorazmernosti z izvedbo delnega dostopa, pri čemer je prosilcu posredoval vse podatke na zahtevanih dokumentih, razen podatkov, ki bi omogočili razkritje posameznikov, ki so člani sindikatov. Na ta način je organ glede na konkretno situacijo v zadostni meri zagotovil javnost in odprtost svojega delovanja, saj je prosilcu posredoval vse pogodbene določbe v zahtevanih pogodbah, podatke o podrobnejši razdelitvi fonda ur, ki se nahajajo v zahtevanih sklepih, in so podlaga za podatke o višini bruto plač zaposlenih pri Policiji in organu, ki so opravičeni za polni delovni čas opravljati sindikalno delo, katere je organ prav tako posredoval prosilcu. Na ta način je organ prosilcu posredoval vse podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in s porabo javnih sredstev, ki temelji na že zgoraj opisanem pogodbenem razmerju med organom in predmetnima sindikatoma. Razkritje podatkov o tem, katerim konkretnim posameznikom (ti pa so določljivi z imenom in priimkom ali na podlagi funkcije v sindikatu ter organizacijske enote dela) so se razdelile ure za opravljanje sindikalnega dela in se je posledično nakazalo plačilo za to delo, bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti, ker bi s tem, kot je pojasnjeno že zgoraj, zaradi konteksta, v katerem se pojavljajo, razkrili podatke o članstvu teh posameznikov v sindikatu, s čimer bi nesorazmerno posegli v njihovo upravičeno pričakovanje, da se ti podatki javnosti ne razkrijejo.

 

Upoštevaje vse navedeno IP ni mogel soglašati s pritožbeno navedbo, da zahtevani podatki niso varovani, ker gre v predmetni zadevi za podatke o porabi javnih sredstev oziroma za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

IP izvedel še t.i. test javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi se dostop do zahtevane informacije dovoli kljub obstoju izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«.

 

Prosilec se na obstoj javnega interesa ni izrecno skliceval. IP ob tem pojasnjuje, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih in neposrednih razlogov, ki izkazujejo javni interes za razkritje konkretnih posameznikov, ki opravljajo konkretno sindikalno delo) za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni uspel dovolj konkretno navesti razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane informacije.

 

IP poudarja, da se interes javnosti za razkritje informacij kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Glede na to, da so zahtevane informacije povezane s plačami javnih uslužbencev, IP na tem mestu pripominja, da je že zakonodajalec v 38. členu ZSPJS presodil, razkritje katerih podatkov v zvezi s plačami javnih uslužbencev je v javnem interesu, med temi podatki pa ni podatkov o članstvu v sindikatu. Da si organ prizadeva, da doseže čim večjo obveščenost javnosti na tem področju, izhaja iz dejstva, da na svoji spletni strani objavlja seznam bruto plač vseh zaposlenih (torej med drugim tudi teh, ki opravljajo sindikalno delo).[5] Interes javnosti se nadalje kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. V zvezi z informacijami, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, ni bila razvita širša javna razprava, niti se te informacije ne nanašajo na širšo populacijo (nanašajo se na člane konkretnega sindikata, ki pa jih ne moremo opredeliti kot širšo populacijo).

 

IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Tako pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

V obravnavani zadevi je tehtanje vseh okoliščin IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se te informacije zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov. To seveda ne pomeni, da zahtevane informacije, ob drugačnem dejanskem stanju in drugem časovnem faktorju, ne bi mogle biti prosto dostopni na podlagi testa javnega interesa. Test javnega interesa pa je oblika presoje, s katero se ugotavlja tudi izpolnjevanje pogoja, ki ga za obdelavo posebne vrste osebnih podatkov določa zgoraj navedena točka g člena 9(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Glede na ugotovitve v zgoraj izvedenem testu javnega interesa IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi pogoj iz točke g člena 9(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov ni izpolnjen.

 

Na koncu IP še pripominja, da tudi dejstvo, da se zahtevane informacije nanašajo na člane sindikata, ki opravljajo v sindikatu določene funkcije, ne pomeni, da je podatek o njihovem članstvu v sindikatu javno dostopen. Kot izhaja iz 22.g člena Kolektivne pogodbe za policiste, je sindikat dolžan ministru, generalnemu direktorju policije oziroma njunim pooblaščencem ter direktorjem PU posredovati seznam sindikalnih zaupnikov. Nikjer pa ni določena dolžnost sindikata, da ta seznam javno objavi. Čeprav imata obravnavana sindikata na spletni strani objavljene osebne podatke nekaterih članov, kot je v pritožbi izpostavil tudi prosilec, to ne pomeni, da ima organ na podlagi tega dejstva ustrezno pravno podlago za razkritje identitete posameznikov, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih. Po 9. členu ZVOP-1, ki se še vedno uporablja, ker ni v nasprotju s Splošno uredbo o varstvu podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi organ) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Ker področna zakonodaja privolitve za razkritje podatkov o članstvu v sindikatu ne predvideva, tudi posamezne privolitve za obravnavani primer ne bi bile relevantne.

 

Po pregledu relevantne področne zakonodaje IP ni našel zakonske podlage, ki bi omogočala razkritje zahtevanih podatkov, ki razkrivajo članstvo konkretnih posameznikov v sindikatu, kar je IP vodilo v zaključek, da tovrstni podatki zapadejo pod varovane osebne podatke.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] Posebne vrste osebnih podatkov so skladno s členom 9(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov tisti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter genski podatki, biometrični podatki za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatki v zvezi z zdravjem ali podatki v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

[2] Tako tudi A. Poljšak: Komentar k 9. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, v: Komentar splošne uredbe o varstvu podatkov (ur. N. Pirc Musar), Ur. l. RS, Ljubljana 2020, str. 247.

[3] npr. Zakon o reprezentativnosti sindikatov, Zakon o kolektivnih pogodbah, Zakon o stavki, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

[4] Tako izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti, ki ji je v odločbi št. U-I-25/95  sledilo tudi naše Ustavno sodišče. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja.

[5] Primer objave: https://www.gov.si/novice/2022-02-16-podatki-o-placah-zaposlenih-v-mnz-za-januar-2022/