prosilec - Mestna občina Maribor

 POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zahteve dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti (točka 3 izreka izpodbijane odločbe organa prve stopnje). Prosilec je vložil pritožbo zoper del zavrnilnega dela odločbe organa, in sicer v delu, v katerem je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevane bančne garancije. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje 35. člen ZJN-3, ugotovil, da predstavlja predmetna bančna garancija dokument, ki ga je organ kot naročnik zahteval kot pogoj za dopustnost ponudbe in tudi določil njeno vsebino z vnaprej pripravljenim in objavljenim obrazcem. Upošteval pa je tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je bil zahtevan dokument izbranega ponudnika. Ker pa je IP ugotovil tudi, da bančna garancija vsebuje določene varovane osebne podatke, je v tem delu organu naložil, da jih prekrije. IP je tako odločil o delnem dostopu do bančne garancije, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. IP je torej pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-347/2022/5

Datum:  24. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 11. 2022, zoper odločbo MESTNE OBČINE MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-49/2022-9 z dne 11. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2022 se delno ugodi in se odločba MESTNE OBČINE MARIBOR, št. 0902-49/2022-9 z dne 11. 11. 2022, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati še bančno garancijo … za resnost ponudbe, z dne 11. 8. 2022, na način, da na koncu dokumenta prekrije podatke o imenih in priimkih obeh fizičnih oseb pri podpisu dokumenta.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 30. 9. 2022, na podlagi ZDIJZ, od organa zahteval celotno ponudbo oziroma dokumentacijo izbranega ponudnika … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), skupaj z morebitnimi pozivi naročnika na dopolnitev te ponudbe in dopolnitvami tega ponudnika, kot je bila predložena v postopku javnega naročila, ki se je vodil pod št. objave JN005988/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«. Kot način seznanitve je določil sken oziroma elektronsko obliko na naveden naslov elektronske pošte.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0902-49/2022-9 z dne 11. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu zahteve, in sicer glede dostopa do podatkov o plačilni sposobnosti BON-2, potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 19. 7. 2022 (10 dokumentov), S.BON-1/P in bančne garancije za resnost ponudbe. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe uvodoma povzel zahtevo in navedel, da ZDIJZ predstavlja konkretizacijo pravice dostopa do informacij javnega značaja ter v zvezi s tem izpostavil prvi odstavek 1. člena ZDIJZ. Opredelil se je tudi do pojma informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Navedel je, da je upoštevaje 15. člen ZDIJZ v skladu s 44. členom ZU, pozval v postopek stranskega udeleženca, ki je svojo stransko udeležbo priglasil 24. 10. 2022. V nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve je nato povzel njegove navedbe ter se opredelil do pojma poslovne skrivnosti, upoštevaje določbe 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1]. Ugotovil je, da je stranski udeleženec označil dokumente kot poslovno skrivnost in posredoval Sklep o določitvi poslovne skrivnosti ob posredovanju ponudbe (v nadaljevanju: Sklep). Ugotovil pa je tudi, da že iz narave stvari izhaja, da gre pri podatkih iz ponudbene dokumentacije za podatke poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu. Podatki kot taki po oceni organa nedvomno vsebujejo določene poslovne informacije o poslovnem sodelovanju stranskega udeleženca kot poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu. Opredelil se je tudi do pojma »tržne vrednosti«. Po mnenju organa predstavljajo predmetni podatki informacije, katerih razkritje bi lahko potencialno škodovalo poslovnim in finančnim interesom stranskega udeleženca ter posledično tudi njegovi konkurenčni sposobnosti, kar posledično pomeni, da imajo ti podatki za stranskega udeleženca določeno tržno vrednost. Ugotovil pa je še, da so zagotovljeni tudi ukrepi, da se zaupnost ohrani, saj stranski udeleženec razkritju zahtevanih podatkov nasprotuje. Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS je organ zaključil, da so izpolnjene vse alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Nadalje je organ upošteval še, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so javne po zakonu, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ker v obravnavanem primeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so vezani na postopek javnega naročanja, urejen v Zakonu o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[2], je primarno ugotavljal, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb drugega in četrtega odstavka 35. člena ZJN-3. Upošteval pa je tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in določbe Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF)[3]. V nadaljevanju obrazložitve svoje odločbe se je organ opredelil tudi do izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter izpostavljenih določb Splošne uredbe o varstvu podatkov[4] in Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[5]. Ugotovil je, da dejansko obstajajo tudi zadržki zaradi varstva osebnih podatkov, zato je odločil posamezne podatke prekriti. Upoštevaje izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ tako odločil, da posreduje dokumente, ki so navedeni v prvi točki dispozitiva izpodbijane odločbe, kjer gre posledično za podatke o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posredovanje ostale ponudbene dokumentacije pa je, ob upoštevanju izjem varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov, zavrnil oziroma za obrazec 1 dovolil delni dostop.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 23. 11. 2022 zoper četrto alinejo 3. točke izreka izpodbijane odločbe, torej glede bančne garancije. Vztraja pri vpogledu v podatke, ki so javni, upoštevaje revizijske odločitve (npr. št. 018-348/2011-9) in odločbe IP (npr. št. 090-209/2015), in v zvezi s tem izpostavlja:

-       podatek o vsebini posla izhaja iz že razpisne dokumentacije oziroma vzorca okvirnega sporazuma in je torej že od začetka predmetnega javnega naročila javen;

-       poslovne skrivnosti ne more predstavljati višina oziroma aneks (s tem tudi valuta) garancije, saj ZJNVETPS v 27. členu jasno določa, da je skupna vrednost iz ponudbe javen podatek, poleg tega pa je bilo že v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila določeno, da mora biti bančna garancija izdana v višini 100.000,00 €;

-       veljavnost bančne garancije je bila prav tako predpisana že v razpisni dokumentaciji in torej ne more predstavljati poslovne skrivnosti;

-       za ostale podatke, ki se nanašajo na uveljavljanje zahtevkov iz garancije (listine, oblika in kraj predložitve) in zaveze garanta ter v razpisni dokumentaciji zahtevan sklic na določena enotna pravila za garancije, je IP presodil, da ne predstavljajo poslovnih informacij in s tem ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti naročnika garancije ali drugih oseb;

-       podatki bančnih uslužbenk (imena in priimki ter elektronski naslov), navedenih na vrhu bančne garancije so varovani osebni podatki in jih ni dovoljeno posredovati javnosti, za bančna uslužbenca, ki sta podpisala bančno garancijo, pa je IP ugotovil, da sta javno objavljena na spletni strani banke v zvezi z izdajami oziroma drugimi storitvami glede garancij, zato zakritje njunih podatkov ni potrebno.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0902-49//2022-16 z dne 12. 12. 2022, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil izpodbijano odločbo, zahtevo prosilca, izjavo stranskega udeleženca in Sklep.

Na poziv IP št. 090-347/2022/3 z dne 27. 12. 2022 je organ 4. 1. 2023 posredoval IP še bančno garancijo za resnost ponudbe stranskega udeleženca z dne 11. 8. 2022 (v nadaljevanju: Bančna garancija).

IP je z dopisom št. 090-347/2022/2 z dne 27. 12. 2022 seznanil s pritožbo stranskega udeleženca. Stranski udeleženec udeležbe v tem postopku ni priglasil.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa le v njeni četrti alineji 3. točke izreka, torej v delu, v katerem je organ zavrnil prosilcu dostop do Bančne garancije iz razloga varstva poslovne skrivnosti stranskega udeleženca.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj ga je tudi posredoval IP. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je predmetna Bančna garancija prosto dostopna informacija javnega značaja, torej, ali predstavlja izjemo od dostopa zaradi varstva poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[6] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je presojani dokument v obravnavanem primeru nastal po uveljavitvi ZPosS (in sicer je označen z datumom 11. 8. 2022), je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[7], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP ugotavlja, da bi bilo potencialno mogoče predmetni dokument opredeliti kot poslovno skrivnost, vendar je treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS, v skladu s katero se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker je predmet pritožbenega postopka dokument, vezan na postopek javnega naročanja, se presoja IP osredotoča na to, ali so zahtevani podatki Bančne garancije javni že na podlagi določb ZJN-3. Organ je namreč kot naročnik predhodno izvedel neuspel odprti postopek, objavljen na Portalu javnih naročil s številko objave JN003821/2022-B01, v katerem ni prejel nobene dopustne ponudbe. Vse prejete ponudbe so izpolnjevale vse vsebinske in druge pogoje, ki jih naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar so vse ponudbene cene presegale naročnikova zagotovljena sredstva.[8] Organ kot naročnik je nato izvedel konkurenčni postopek s pogajanji na podlagi točke b prvega odstavka 44. člena ZJN-3 ter izbral najugodnejšega ponudnika (odločitev št. 4102-1540/2021-74 z dne 16. 9. 2022)[9], katerega dokumenti so predmet zahteve prosilca oziroma katerega bančna garancija za resnost ponudbe je predmet zahteve in pritožbe prosilca.

IP po vpogledu v predmetno razpisno dokumentacijo (točka 5)[10] ugotavlja, da so bili ponudniki za zavarovanje resnosti ponudbe dolžni predložiti skupaj s ponudbo bančno garancijo za resnost ponudbe ali ustrezno kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnici, in sicer na obrazcu, ki je bil predviden v dokumentaciji (OBRAZEC 7: VZOREC FINANČNEGA ZAVAROVANJA ZA RESNOST PONUDBE PO EPGP 758), ki ga je morala izdati banka v Republiki Sloveniji ali v tujini ali zavarovalnica in/ali garantne in kreditne družbe v Republiki Sloveniji ali v tujini. Nadalje iz razpisne dokumentacije izhaja, da finančno zavarovanje ni smelo odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije in ni smelo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko ali zavarovalnico. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe je moralo biti predloženo v skladu z Enotnimi pravili za garancije na poziv (EPGP) oziroma v kolikor je ponudnik za zavarovanje resnosti ponudbe priložil ustrezno kavcijsko zavarovanje, se je za ustrezno upošteval priložen skeniran izvod originala kavcijskega zavarovanja. Izdano je moralo biti v višini 100.000,00 EUR in veljati najmanj do 30. 9. 2022. Če ponudnik ni predložil zahtevanega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ali če je predložil drugo vrsto finančnega zavarovanja od predpisanega ali je bilo veljavno krajši čas kot je veljavna ponudba, se je štela njegova ponudba za nedopustno in se je morala obvezno izločiti iz nadaljnjega postopka.

Na podlagi navedenega IP brez dvoma zaključuje, da predstavlja predmetna Bančna garancija dokument, ki ga je organ kot naročnik zahteval kot pogoj za dopustnost ponudbe in tudi določil njeno vsebino z vnaprej pripravljenim in objavljenim obrazcem. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere primerno ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna.

Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za podatke izbranega ponudnika, ki je sklenil pogodbo z občino in dvema javnima zavodoma, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča.[11] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[12]

Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar kot že navedeno, se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja lokalnih zadev javnega pomena, konkretno na javno službo zdravstvenega varstva in s tem na razpolaganje z javnimi sredstvi. Organ v skladu s Statutom Mestne občine Maribor[13] samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, med drugim zagotavlja in pospešuje zdravstveno dejavnost (14. člen). Organ torej opravlja javnopravne naloge, te pa so izrazito namenjene zadovoljevanju javnih potreb. Enako velja tudi za Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, kot investitorja v imenu MOM, in Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor, kot soinvestitorja in sofinancerja pri izgradnji predmetne zdravstvene postaje. IP se tako povsem strinja z navedbo organa, da je treba kot podatke o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ.

Ne nazadnje pa iz prakse IP izhaja, da predstavlja izdana bančna garancija enega od kazalnikov, da je družba vredna zaupanja, kar načeloma predstavlja za družbo prednost. IP pa se v zvezi z bančno garancijo sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1911/2012 z dne 23. 12. 2013, ki se nanaša tudi na razkritje bančnih podatkov v postopku javnega naročanja, ter na njegovo stališče, da če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam določa (na podlagi izrecnega soglasja), komu bo dovoljena seznanitev z njegovimi bančnimi podatki.

IP ugotavlja še, da Bančna garancija na koncu vsebuje osebne podatke dveh podpisnic (ime in priimek). Ker IP ocenjuje, da za razkritje teh podatkov ni ustrezne pravne podlage, upoštevaje določbe prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov[14], je IP v tem delu organu naložil, da jih prekrije. IP je tako odločil o delnem dostopu do Bančne garancije, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[15].

Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Način seznanitve

Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega tako izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Ob tem IP pripominja, da elektronski zapis nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, upoštevaje njegove pritožbene navedbe, ki se nanašajo zgolj na bančno garancijo stranskega udeleženca za resnost ponudbe. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne poslovne skrivnosti), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[16] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS.

[3] Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[5] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[6] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK in 18/21.

[7] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[8] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_odlocitve=107440&id_obrazec=447023

[9] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=223318&id_obrazec=459402

[10] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=447023

[11] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[12] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[13] https://maribor.si/mestna-obcina/mestni-svet/statut-mestne-obcine-maribor/

[14] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/E.

[15] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.

[16] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.