prosilec - Mestna občina Kranj

POVZETEK:

Prosilka so zahtevala dostop do celotne ponudbene dokumentacije, ki jo je na javnem naročilu oddal izbrani ponudnik. Organ je zahtevo delno zavrnil zaradi poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumentacija, ki je predmet pritožbe, ne more imeti oznake poslovne skrivnosti, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Gre za prosto dostopne podatke na podlagi 35. čl. ZJN-3 in 1. al. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Obravnavani dokumenti namreč vsebujejo podatke, ki so bili glede na predmetno javno naročilo relevantni pri presoji organa, ko je odločal o izbiri ponudbe, poleg tega pa so tudi izrecno navedeni kot dokumenti, ki jih je moral izbrani ponudnik predložiti v okviru dokazovanja izpolnjevanja razpisnih pogojev. IP je organu naložil, da zahtevane dokumente posreduje prosilki, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-355/2022/5

Datum: 25. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilka) z dne 9. 12. 2022, zoper odločbo Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-20/2022-3-406210 z dne 23. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 9. 12. 2022 zoper odločbo Mestne občine Kranj, št. 090-20/2022-3-406210 z dne 23. 11. 2022, se ugodi in se 6., 7. in 23. alineja 1. točke izreka odločbe odpravijo ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v postopku javnega naročila št. JN005044/2022-W01 (objava na Portalu javnih naročil 19. 7. 2022) za »Zamenjavo svetil na OŠ Predoslje z upoštevanjem okoljskih vidikov«:

-       ESPD obrazec ponudnika …, na način, da prekrije datum in kraj rojstva ter EMŠO zastopnika gospodarskega subjekta;

-       ESPD obrazec ponudnika …., na način, da prekrije datum in kraj rojstva, telefonsko številko, elektronski naslov in EMŠO direktorja in prokurista gospodarskega subjekta;

-       seznam referenčnih poslov, na način, da prekrije ime, priimek, telefonsko številko in elektronski naslov kontaktne osebe pri naročniku referenčnega posla.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je 15. 9. 2022 na organ naslovila zahtevo, da ji v elektronski obliki posreduje celotno ponudbeno dokumentacijo (vključno z morebitnimi dopolnitvami) izbranega ponudnika …. Navedla je še, da je bil ponudnik izbran v postopku javnega naročila št. JN005044/2022-W01 (objava na Portalu javnih naročil 19. 7. 2022) za »Zamenjavo svetil na OŠ Predoslje z upoštevanjem okoljskih vidikov«, odločitev o izbiri št. 356-640/2022-18-405202-406404 z dne 23. 8. 2022. Zahtevala je tudi poročilo strokovne komisije o pregledu ponudb, vse zapise organa, vezane na postopek predmetnega javnega naročila.

Organ je z odločbo št. 090-20/2022-3-406210 z dne 23. 11. 2022 zahtevo prosilke delno zavrnil. V prvi točki izreka izpodbijane odločbe je organ po alinejah navedel vse zahtevane dokumente, ter pri vsakem pripisal, ali se prosilki posreduje ali ne. V obrazložitvi je organ navedel, da je zahtevo prosilke delno zavrnil iz razloga obstoja varovanja poslovne skrivnosti, saj je ponudnik s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti posamezne dele ponudbe označil kot zaupne. Zato je organ na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:

- ESPD obrazec ponudnika ….;

- ESPD obrazec ponudnika …;

- soglasje fizične osebe za pridobitev osebnih podatkov - … (priloga št. 6);

- soglasje fizične osebe za pridobitev osebnih podatkov - … (priloga št. 6);

- seznam referenčnih poslov (priloga št. 8).

V zvezi z ostalo zahtevano dokumentacijo je organ ugotovil, da izpolnjuje vse pogoje in ni nobenih pravnih zadržkov za neposredovanje.

Dne 9. 12. 2022 je organ prejel pritožbo prosilke zoper odločbo št. 090-20/2022-3-406210 z dne 23. 11. 2022. V pritožbi je prosilka navedla, da zavrnjeni dokumenti ne morejo biti poslovna skrivnost v postopku oddaje javnega naročila (prav tako skladno s prakso DKOM, odločitve Državne revizijske komisije št. 018-48/2017, 018-79/2018, 018-117/2019, 018-81/2022-6 idr.), in sicer:

- obrazci ESPD izbranega ponudnika in vseh podizvajalcev (s prekritimi osebnimi podatki)

- referenčna potrdila, ki so vstopni pogoj (tehnična in strokovna sposobnost).

Organ ni izkazal, da bi zadevni dokumenti vsebovali poslovne skrivnosti v smislu opredelitve iz prvega člena ZPosS, organ pa je tako s tem, ko ni omogočil vpogleda v zadevne dokumente (izvzemši pri tem dele dokumentov, ki predstavljajo osebne podatke), kršil tudi določbe 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3. V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih gospodarski subjekt ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Ta določa, da so ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Če gospodarski subjekt določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni, mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti spregledati in omogočiti vpogled v javne podatke. Organ se je v zvezi z vsemi nerazkritimi dokumenti oziroma podatki skliceval zgolj na oznako poslovne skrivnosti, ni pa se opredelil do vseh treh elementov 2. člena ZPosS, ki opredeljujejo poslovno skrivnost. Le oznaka glede na definicijo poslovne skrivnosti ne zadošča, da ima podatek status poslovne skrivnosti. Ni mogoče slediti navedbam organa, da je upravičen zgolj slediti sklepom o določitvi poslovne skrivnosti in da ni na njem presoja, ali so posamezni podatki upravičeni kot poslovna skrivnost. Četudi gospodarski subjekt za poslovno skrivnost označi podatke, ki so javni, mora organ oznako zaupnosti spregledati. Organ s sklicevanjem na to, da je poslovni subjekt podatke o referenčnih poslih označil kot zaupne, ne more utemeljiti zakonitosti svojega ravnanja. V nadaljevanju je prosilka pojasnila, da je že pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila organ opozorila na manko zakonsko zahtevanih minimalnih pogojev izbranega ponudnika in tudi, zakaj meni, da obstaja v konkretnem primeru utemeljen sum nepravilno vodenega postopka oddaje javnega naročila in kršitve zakonodaje s tega področja. Prosilka zahteva, da ji organ pošlje manjkajoče dokumente.

Organ je pritožbo, z elektronskim sporočilom z dne 21. 12. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Organ je pojasnil, da ni razkril delov, ki so s strani izbranega ponudnika določeni kot poslovna skrivnost. V zvezi z očitki prosilke, da primarni postopek, t.j. javno naročilo, ni bilo izpeljano pravilno, pa organ pripominja, da je to subjektivna ocena prosilke, ki nima nobene korelacije z zahtevano dokumentacijo, ki jo je prosilka v celoti prejela, izvzemši dele, ki so označeni kot poslovna skrivnost.

IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP z dopisoma št. 090-355/2022/2 z dne 4. 1. 2023 in št. 090-355/2022/3 z dne 4. 1. 2023 o pritožbi seznanil gospodarska subjekta … in …, saj iz spisovne dokumentacije ni bilo razvidno, da bi to storil že organ prve stopnje. IP do izdaje te odločbe ni prejel odgovorov na navedena dopisa.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. V predmetnem postopku zahtevani dokumenti se nanašajo na ponudbeno dokumentacijo (vključno z morebitnimi dopolnitvami) izbranega ponudnika …, ki je bil izbran v postopku javnega naročila št. JN005044/2022-W01 (objava na Portalu javnih naročil 19. 7. 2022) za »Zamenjavo svetil na OŠ Predoslje z upoštevanjem okoljskih vidikov«. IP ugotavlja, da je prosilka v pritožbi izrecno navedla, da naslednji dokumenti ne morejo biti poslovna skrivnost v postopku oddaje javnega naročila:

- obrazci ESPD izbranega ponudnika in vseh podizvajalcev,

- referenčna potrdila, ki so vstopni pogoj.

Iz navedenega izhaja, da prosilka izpodbija naslednje alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe:

- 6. alinejo, s katero je organ zavrnil dostop do ESPD obrazca izbranega ponudnika …;

- 7. alinejo, s katero je organ zavrnil dostop do ESPD obrazca podizvajalca izbranega ponudnika …;

- 23. alinejo, s katero je organ zavrnil dostop do seznama referenčnih poslov (priloga št. 8).

Iz navedb prosilke na dveh mestih v pritožbi izhaja tudi, da se ne pritožuje zoper prekrite osebne podatke, in sicer je to smiselno navedla pri navajanju dokumentov, za katere meni, da ne morejo biti poslovna skrivnost (»obrazci ESPD izbranega ponudnika in vseh podizvajalcev (s prekritimi osebnimi podatki)«) in tudi pri navedbi, da je organ »s tem, ko ni omogočil vpogleda v zadevne dokumente (izvzemši pri tem dele dokumentov, ki predstavljajo osebne podatke) kršil tudi določbe…«. IP še pripominja, da prosilka v pritožbi nikjer ni izrecno navedla, da izpodbija odločitev organa v zvezi z dostopom do soglasij fizičnih oseb za pridobitev osebnih podatkov (organ je na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč zavrnil dostop tudi do teh dokumentov, in sicer v 12. in 21. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe), zato je IP štel, da prosilka tudi v tem delu ne vlaga pritožbe.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je prosilki v celoti zavrnil dostop do posameznih dokumentov, navedenih v 6., 7. in 23. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po navedeni izjemi se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je bila razpisna dokumentacija oddana po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS in ne ZGD-1 (določbe 39. in 40. člena, ki so veljave pred uveljavitvijo ZPosS), ki jih navaja izbrani ponudnik v svojem sklepu o določitvi poslovne skrivnosti z dne 9. 8. 2022.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

-        je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

-        ima tržno vrednost;

-        imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek).

Iz navedene definicije izhaja, da so poslovna skrivnost tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona (EVA: 2017-2130-0032, št. 00726-16/2018/6 z dne 10. 1. 2019),[1] je poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

Organ se v izpodbijani odločbi ni izrecno opredelil do vprašanja, ali so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, saj je navedel le to, da je ponudnik s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 9. 8. 2022 posamezne dele ponudbe označil kot zaupne. Izbrani ponudnik je torej poslovno skrivnost izkazoval s sprejetim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 9. 8. 2022, stranske udeležbe v tem postopku pa ni prijavil, zato v skladu s šestim odstavkom 143. člena ZUP ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper to odločbo. Pravnih sredstev zoper to odločbo ne more uveljavljati tudi družba …., ki ni predložila sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, niti ni prijavila stranske udeležbe v tem postopku.

IP poudarja, da z uveljavitvijo določb ZPosS ne zadostuje pisno izražena volja, da se določeni podatki poslovnega subjekta ohranijo kot poslovna skrivnost, ampak morajo podatki med drugim zadostiti standardu »tržne vrednosti«. Iz pretekle prakse IP pa izhaja, da ESPD obrazci praviloma niso takšne narave, da bi predstavljali »tržno vrednost« gospodarskega subjekta.[2] Posledično niso izpolnjene vse tri zahteve po prvem odstavku 2. člena ZPosS, ki morajo biti podane kumulativno, da je posamezen podatek lahko opredeljen kot poslovna skrivnost, zato poslovna skrivnost pri obravnavanih ESPD obrazcih ni izkazana. Poleg tega pa te vrste obrazcev sploh ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, saj gre za informacijo, ki je po zakonu javna, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve. Seznam referenc v določenih okoliščinah sicer lahko kumulativno izpolnjuje vse tri pogoje za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS, vendar pa konkretnega dokumenta »seznam referenc«, ki je predmet tega postopka, prav tako ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, saj gre tudi v tem primeru za informacijo, ki je po zakonu javna, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

Pri obravnavani zadevi je namreč treba upoštevati, da je poslovna skrivnost obravnavanih gospodarskih subjektov presežena s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Tako kot predhodno ZGD-1 (tretji odstavek 39. člena) tudi ZPosS (tretji odstavek 2. člena) določa, kot že rečeno, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Temu sledi tudi IP in dodaja, da gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na razkritje katerih volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke, ki so po zakonu javni, in za odločitev o prostem dostopu obstoj poslovne skrivnosti sploh ni bistven. Če gre ob upoštevanju tretjega odstavka 2. člena ZPosS za javne podatke, to pomeni, da za te podatke, ne glede na to, da jih pravni subjekt opredeli kot poslovno skrivnost, izjema poslovne skrivnosti opredeljena v določbi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.

Kadar prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, tako kot tudi v obravnavanem primeru, IP presoja tudi, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. Kot je pravilno navedla prosilka v pritožbi, so, skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, vselej javni naslednji podatki, in sicer specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Ker gre v obravnavanem primeru za dokumente izbranega ponudnika in njegovega podizvajalca, je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), ki pa v obravnavanem primeru niso podani. Tako za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj je na podlagi ocene organa, da je ponudnik izpolnjeval vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Kot je zapisalo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019, »kolikor bi namreč ponudba ne izpolnjevala pogojev oz. meril, določenih v razpisni dokumentaciji, bi morala biti izločena. To pa pomeni, da gre tudi za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev oz. meril javnega naročila, s tem v zvezi pa tudi do porabe javnega denarja oz. javnih sredstev«.

IP je pri dokumentih »ESPD obrazec ponudnika …« in »ESPD obrazec ponudnika …« ugotovil, da gre za obrazce, ki predstavljajo Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila. ESPD obrazec predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Z ESPD obrazcema se je v obravnavanem primeru torej izkazovalo izpolnjevanje pogojev, in sicer za izbranega ponudnika ter za njegovega podizvajalca. Izpolnjen Obrazec »ESPD« je bil zahtevan pod točko 8 razpisne dokumentacije kot sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V točki 8.1.2. razpisne dokumentacije je namreč navedeno, da morajo vsi navedeni gospodarski subjekti (ponudnik, partner, podizvajalec, drug subjekt) v informacijski sistem e-JN oddati in naložiti svoj ESPD obrazec. ESPD obrazec glede na besedilo razpisne dokumentacija predstavlja podlago za izkazovanje razpisnih pogojev, ki jo morata obvezno predložiti ponudnik in podizvajalec, gre za prosto dostopne podatke na podlagi določb 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.[3]

V zvezi z obravnavanim dokumentom »seznam referenčnih poslov« IP poudarja, da so po njegovem stališču reference vedno javne, kadar predstavljajo izpolnjevanje enega izmed razpisnih pogojev javnega naročila. V razpisni dokumentaciji pod točko 8.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost, zaporedna št. 1, je zahtevano, da mora ponudnik predložiti najmanj en referenčni posel, iz katerega je razvidno, da je ponudnik v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudbe samostojno/s partnerji/s podizvajalci izvedel zamenjavo svetil v skupni vrednosti vsaj 35.000,00 EUR brez DDV. To pa pomeni, da tudi predložitev referenc v predmetnem postopku javnega naročanja dokazuje izpolnjevanje pogojev tega javnega naročila oz. podatek, ki vpliva na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in je po zakonu javen.[4] Zahtevane reference predstavljajo torej izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, zato so prosto dostopne na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot že rečeno, iz pritožbenih navedb izhaja, da osebni podatki niso predmet tega pritožbenega postopka, ker prosilka pri njihovem posredovanju ne vztraja oz. se v tem delu ne pritožuje, vendar pa je moral IP po uradni dolžnosti, zaradi oblikovanja in posledične izvršljivosti izreka ugotoviti, ali presojani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi navedene določbe se zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato, upoštevajoč definicijo osebnega podatka po členu 4(1), zakonitost obdelave osebnih podatkov po členu 6(1) ter načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov,[5] sklenil, da za razkritje posameznih osebnih podatkov ni podane pravne podlage, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pri tem IP izrecno pojasnjuje, da niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami). Nadalje IP pojasnjuje, da podatki o službeni telefonski številki in službenem elektronskem naslovu niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[6] Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne (IP ugotavlja, da je izbrani ponudnik na tej podlagi že javno objavil elektronski naslov kontaktne osebe, ki se nahaja v ESPD obrazcu). IP je zato v obravnavnem primeru naložil organu, da prekrije podatke kontaktne osebe naročnika v seznamu referenčnih poslov, ki v skladu z vsem navedenim niso prosto dostopni. Izhajajoč iz vseh navedenih podlag IP ni našel pravne podlage za razkritje drugih osebnih podatkov (datum in kraj rojstva, telefonska številka, elektronski naslov in EMŠO) direktorja, prokurista in zastopnika obravnavanih gospodarskih subjektov, ki se nahajajo v zahtevanih obrazcih ESPD, zato je organu naložil, da jih prekrije.

V zvezi z odločitvami Državne revizijske komisije (DRK), ki jih je v pritožbi izpostavila prosilka, IP poudarja, da se pristojnosti DRK in IP razlikujejo. DRK pri presoji posamezne zadeve ne izhaja iz določb ZDIJZ in torej pravice dostopa do informacij javnega značaja. Kot izhaja tudi iz sodne prakse, je postopek po ZDIJZ samostojen postopek, ločen od postopka javnega naročanja po ZJN-3, pri katerem se odloča od primera do primera.[7]

Glede pritožbenih navedb, s katerimi je prosilka pojasnila, da je že pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila organ opozorila na manko zakonsko zahtevanih minimalnih pogojev izbranega ponudnika in zakaj meni, da obstaja v konkretnem primeru utemeljen sum nepravilno vodenega postopka oddaje javnega naročila in kršitve zakonodaje s tega področja, IP pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Na dostop do podatkov po ZDIJZ tako ne morejo vplivati razlogi, zakaj prosilec te podatke potrebuje oziroma kaj želi na njihovi podlagi ugotavljati. Tovrstne pritožbene navedbe so neutemeljene, saj je za sam dostop pomembna le ocena, ali je informacija prosto dostopna vsem prosilcem ali ne. Na to pa ne more vplivati dejstvo, da je prosilka kakorkoli sodelovala v postopku javnega naročanja, iz katerega izhajajo zahtevani dokumenti, ali dejstvo, da želi v tem postopku javnega naročanja uveljavljati zatrjevane nepravilnosti.

IP je zaključil, da odločitev organa v 6., 7. in 23. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Predlog Zakona o poslovni skrivnosti – prva obravnava je dostopen na spletni strani Državnega zbora RS https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/2182e7ecac975e7067c1697b75a3e8af59d8efdbd4e4a33b9399469bf8c24a23.

[2] Podrobna razlaga takšnega stališča se nahaja npr. v odločbi IP 090-171/2022 z dne 23. 6. 2022.

[3] Smiselno enako stališče glede istovrstnih dokumentov izhaja tudi iz pretekle prakse IP (npr. odločbi št. 090-171/2022 z dne 23. 6. 2022 in št. 090-24/2022 z dne 24. 6. 2022)

[4] Tako upravnosodna praksa, npr. sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1647/2017-29, I U 1613/2009-32, IV U 4/2017-11.

[5] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).

[6] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[7] Npr. sodba Upravnega sodišča RS št. II U 374/2018-23.