prosilec - Mestna občina Kranj

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil posredovanje vseh zahtevanih informacij. IP je ugotovil, da je večina zahtev oblikovanih na način, da je prosilec postavljal vprašanja in nanj pričakoval odgovore, kar pa presega domet določb ZDIJZ. Nasprotno pa je na ogledu in camera ugotovil, da organ z določeno dokumentacijo razpolaga (znesek investicij v določene krajevne skupnosti) in v tem delu prosilčevi pritožbi delno ugodil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-101/2022/11

Datum: 19. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 3. 2022, zoper odločbo Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2021-5-(40/12/01) z dne 23. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 8. 3. 2021 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Kranj, št. 090-15/2021-5-(40/12/01) z dne 23. 2. 2022, delno odpravi, in sicer 8. točka izreka izpodbijane odločbe ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij ali elektronskega zapisa posredovati izpis po NRP po določljivih projektih (primerjalna bilanca z dne 17. 5. 2022, 2 strani) ter izpis po NRP po določljivih podprojektih (primerjalna bilanca z dne 17. 5. 2022, 1 stran).

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 6. 12. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh razpoložljivih informacij in kopij dokumentov v zvezi z anketami in drugimi ugotavljanji mnenj občanov, ki so tekli ali še tečejo v zvezi s postopki

ustanavljanja nove občine Golnik, še zlasti naslednje dokumente:

1. opredelitev, katere Ankete je naročil MOK in katere Ankete je pridobil MOK, pa so te naročene s strani tretjih, npr. političnih strank,
2. navedbe izvajalcev Anket in kopije pogodb z izvajalci Anket, ki jih naročil MOK, vključno z vsemi kopijami dokumentov, ki se smatrajo za naročilo tem izvajalcem Anket,
3. kopije korespondence po elektronski pošti med MOK kot naročnikom in izvajalci Anket, vključno z zapisniki sestankov med naročnikom in izvajalcem, ali navedbo, da na takšnem sestanku ni bil voden zapis,
4. kopije računov in vseh drugih podlag za plačilo izvedbe Anket in vseh aktivnosti tretjih v zvezi s tem, za katere stroške ali posebno plačilo je izvedel ali še bo izvedel MOK; če kje račun še ni bil izdan, pa račun še bo izdan, naj se navede kakšen je pričakovan znesek takšnega računa in kdo bo prejemnik tega plačila,
5. katera vprašanja so bila postavljena v Anketi, kdo jih je predlagal, kdo jih je sestavil in kakšno število anketirancev se je kako opredelilo do ponujenih odgovorov,
6. katere vrste osebnih podatkov so bile pridobljene pri izvedbi Anket in na kakšen način so anketiranci podali svoja soglasja k zbiranju teh osebnih podatkov, kdo hrani te osebne podatke in na kakšen način,
7. ali je po vedenju MOK kdorkoli uporabil te podatke za posredovanje sporočil v zvezi z novo občino Golnik na socialnih omrežjih,
8. koliko sredstev je MOK skupno investiral v letu 2019, koliko v 2020 in koliko v 2021 na območja krajevnih skupnosti Golnik, Goriče, Trstenik, Tenetiše, Kokrica, Predoslje in Britof (dalje: Območje nove občine Golnik), pri čemer, če se bo podal podatek tudi za sredstva, ki so bila pridobljena iz kateregakoli vira iz Evropske Unije, ali od Republike Slovenije, da se bodisi ta sredstva ne vključijo v znesek skupnega investiranja bodisi prikažejo ločeno,
9. koliko so že v letih 2019-2021 in koliko še bodo v 2022 plačali krajani, ki živijo na Območju nove občine Golnik za priklope na objekte, ki so predmet investicij projekta Gorki 2 in ali so ta namenska sredstva tudi vključena v zneske navedene v prejšnji točki; če so vključena, kolikšen del teh sredstev je vključen ter
10. kakšni so bili stroški župana MOK in mestnega sveta MOK v 2020.

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronskem zapisu na USB ključku, če ni pri posamezni točki določil drugače. Dodaja, da kadar je posamezna zahtevana informacija dostopna na svetovnem spletu, lahko zavezanec posreduje zgolj natančno napotilo, kje se ta informacija nahaja. Nadalje navaja, da naj se vse listine fotokopirajo črno belo in kadar bi stroški fotokopiranja presegli 20 EUR z vključenim DDV, naj ga organ predhodno pozove k izjasnitvi.

Organ je prosilca z dopisom, št. 090-15/2021-2 z dne 9. 12. 2021, pozval k dopolnitvi zahteve z dne 6. 12. 2021, saj ta ne vsebuje točnega in nedvoumnega načina seznanitve. Prosilec je dopolnitev vloge posredoval dne 15. 12. 2021, v kateri je ponovno povzel načine seznanitve, ki jih je že navedel v prvotni zahtevi. Navedeno je IP upošteval pri pisanju 1. točke izreka te odločbe ter navedel, da organ prosilcu informacije posreduje v obliki fotokopij ali elektronskega zapisa.

O zahtevi prosilca je organ potem, ko je s sklepom podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni, odločil z odločbo, št. 090-15/2021-5-(40/12/01) z dne 23. 2. 2022. S slednjo je delno ugodil njegovi zahtevi in odločil, da se mu omogoči dostop do določene dokumentacije, pri čemer je v delu posredovane dokumentacije prekril varovane osebne podatke, v preostalem delu pa je zaradi neobstoja dokumentov zahtevo zavrnil.

Zoper odločitev organa je prosilec dne 8. 3. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ ni posredoval izjave, da je posredovana anketa edina anketa, ki jo je pridobil. Prosilec meni, da bi moral organ vse zahtevano posredovati, zaradi česar se tudi pritožuje (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 1. točke zahteve prosilca). Nadalje navaja, da  ni nobenega naročila, kaj in kako naj se anketa izvede. Kdo je naročil Ninamedia izvedbo ankete (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 2. točke zahteve prosilca). Prav tako navaja, da ni nobenega razkritja trditve zavezanca, da anketa kaže 76% nasprotovanja ljudi novi občini – želi namreč vse zahtevane dokumente, ki bi tako, po njegovem neresnično, ugotovitev izkazali. Izpostavlja, da so zanj ta razkritja ena najpomembnejših (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 3. točke zahteve prosilca). Prav tako se prosilec ne strinja tudi z odločitvijo organa glede 4. točke njegove zahteve, saj pravi, da ima informacije še o drugih plačilih, zato želi razkritje računov, ki jih je organ plačal in podpisano izjavo, da drugih plačil ni bilo. Na takšen način se lahko izjava zavezanca preveri. V zvezi s 5. točko zahteve prosilec izpostavlja, da organ ni razkril informacije, kdo je predlagal vprašanja v anketi in podatka o številu anketirancev, ločeno izid po telefonu in izid z uporabo spletnih orodij (v številu in v %). Prosilec želi tudi vedeti, katere osebne podatke so pridobili anketarji v povezavi z zlorabo teh podatkov na način, da je zavezanec aktivno pristopil k pridobivanju podpore nasprotovanju novi občini do tistih, ki so se negativno opredelili v (kvazi) anketi Ninamedie (6. točka zahteve prosilca). Nadalje navaja, da ima zanesljive informacije o zlorabah, ki so bile izvršene z asistenco izvajalca ankete, zato potrebuje bodisi razkritje bodisi izjavo, ne le da zavezanec nima dokumentacije, ampak da tudi nima informacij o takšni zlorabi (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 7. točke zahteve prosilca). Pritožbo prosilec zaključi z navedbami glede zavrnitve 8. in 9. točke njegove zahteve, pri čemer dodaja, da župan zavezanca redno v prepričevanju Državnega zbora, vključno na seji Komisije za lokalno samoupravo DZ, navaja, da naj bi občina na območje nove občine Golnik investirala več kot 20 mio EUR. Po mnenju prosilca je ta podatek lažen. Zato tudi ni res, da občina ne razpolaga s podatki, ki jih zahteva v 8. točki zahteve. Ker so bile izjave o investicijah in zadolžitvah stare in nove občine redno uporabljane, ne drži ugotovitev, da zavezanec nima teh podatkov in da zato zahtevo zavrača. Vse enako velja tudi za 9. točko njegove zahteve.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 14. 4. 2022 ter dne 6. 5. 2022. Z namenom dodatne razjasnitve dejanskega stanja, je IP dne 13. 5. 2022 pri organu opravil tudi ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu in camera je bilo dogovorjeno, da organ IP dostavi dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije. Navedeno je IP prejel dne 18. 5. 2022.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Glede navedbe prosilca, da je organ potreboval tri mesece, da je zavrnil praktično vse njegove zahteve, kar kaže na izogibanje zakonskim dolžnostim, IP pojasnjuje, da 23. člen ZDIJZ določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. V primeru izjemnih okoliščin pa lahko organ, skladno s 24. členom ZDIJZ, rok za odločitev podaljša za največ 30 delovnih dni. V konkretnem primeru je organ podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni in o popolni zahtevi z dne 15. 12. 2021 odločil v zakonskem roku. Iz navedenega razloga so pritožbene navedbe prosilca glede roka za odločitev neutemeljene.

Nadalje IP pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločitvijo. Odločanje IP preko zahteve prosilca bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-15/2021-5-(40/12/01) z dne 23. 2. 2022, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. Prosilec namreč v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec v pritožbi ne more zahtevati posredovanja novih dokumentov, ki jih v prvotni zahtevi ni zahteval. Glede na navedeno se IP ni opredelil do pritožbene navedbe prosilca, v kateri navaja, da ni nobenega razkritja trditve zavezanca, da anketa kaže 76% nasprotovanje novi občini – želi namreč prejeti vse zahtevane dokumente, ki bi to ugotovitev izkazali (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 3. točke zahteve prosilca). Z navedeno točko je prosilec organ zaprosil za posredovanje kopije korespondence po elektronski pošti med MOK kot naročnikom in izvajalci anket, vključno z zapisniki sestankov med naročnikom in izvajalcem, ali navedbo, da na takšnem sestanku ni bil voden zapis in ne morebiti za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na trditve zavezanca, da anketa kaže 76% nasprotovanje novi občini. Kot že zgoraj izpostavljeno, prosilec v pritožbi ne more zahtevati posredovanja dokumentov, ki jih v prvotni zahtevi ni zahteval. Iz tega razloga je ta pritožbena navedba za konkretni pritožbeni postopek brezpredmetna.

Prav tako prosilec v pritožbi večkrat izpostavi, da bi organ moral podati izjavo, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, da določenih podatkov ne pozna oz. da z izjavo potrdi, da je posredovani dokument edini dokument, s katerim razpolaga. Tako npr. v pritožbi navaja, da organ ni posredoval izjave, da je ena anketa edina anketa, ki jo je pridobil (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 1. točke zahteve prosilca), da želi podpisano izjavo, da drugih plačil ni bilo (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 4. točke zahteve prosilca), da potrebuje bodisi razkritje bodisi izjavo, ne le, da zavezanec nima dokumentacije, ampak, da tudi nima informacij o takšni zlorabi (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 7. točke zahteve prosilca), da bi moral organ dati vsaj izjavo, da podatkov zavezanec ne pozna, kar bi postavilo župana na laž.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ poda neko pojasnilo (izjavo), le-to pa ne izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP poudarja, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice prosilca do pojasnil, odgovorov na vprašanja, mnenj itd. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. poda izjavo, pripravi odgovore na vprašanja, pojasnilo itd.). Iz navedenega razloga so pritožbene navedbe prosilca glede posredovanje izjav organa neutemeljene, saj dolžnost organa ni v tem, da bi ustvarjal nove dokumente (npr. izjave), temveč dolžnost, da posreduje določen dokument, s katerim že razpolaga v času vložitve zahteve prosilca. Vsled navedenega je pravilna tudi odločitev organa glede zavrnitve dostopa do bodočih računov (4. točka zahteve prosilca). Kot že omenjeno, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v materializirani obliki, če pa kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca glede bodočih dokumentov, ki pri organu še ne obstajajo, ni mogoče ugoditi.

V luči zgoraj navedenega med drugim IP ugotavlja, da je večina zahtev prosilca oblikovanih tako, da je ta organu postavljal vprašanja in nanje pričakoval odgovore in ne morebiti dokumentov. Tako je npr. v zahtevi navedel »katera vprašanja so bila postavljena v anketi, kdo jih je predlagal, kdo jih je sestavil in kakšno število anketirancev se je kako opredelilo do ponujenih odgovorov« (5. točka zahteve prosilca), »katere vrste osebnih podatkov so bile pridobljene pri izvedbi anket in na kakšen način so anketiranci podali svoja soglasja k zbiranju teh osebnih podatkov, kdo hrani te osebne podatke in na kakšen način« (6. točka zahteve prosilca), »ali je po vedenju MOK kdorkoli uporabil te podatke za posredovanje sporočil v zvezi z novo občino Golnik na socialnih omrežjih« (7. točka zahteve prosilca), »koliko sredstev je MOK skupno investiral v letu 2019, koliko v 2020 in koliko v 2021 na območja krajevnih skupnosti Golnik, Goriče, Trstenik, Tenetiše, Kokrica, Predoslje in Britof (dalje: Območje nove občine Golnik), pri čemer, če se bo podal podatek tudi za sredstva, ki so bila pridobljena iz kateregakoli vira iz Evropske Unije, ali od Republike Slovenije, da se bodisi ta sredstva ne vključijo v znesek skupnega investiranja bodisi prikažejo ločeno« (8. točka zahteve prosilca) ter »koliko so že v letih 2019-2021 in koliko še bodo v 2022 plačali krajani, ki živijo na Območju nove občine Golnik za priklope na objekte, ki so predmet investicij projekta Gorki 2 in ali so ta namenska sredstva tudi vključena zneske navedene v prejšnji točki; če so vključena, kolikšen del teh sredstev je vključen« (9. točka zahteve prosilca). S postavljanjem vprašanj je prosilec nadaljeval tudi v pritožbi, ko je npr. zapisal »kdo je naročil Ninamedia izvedbo ankete« (pritožbena navedba zoper odločitev organa glede 2. točke zahteve prosilca). Da je prosilec z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zahteval odgovore na vprašanja in ne dokumentov, kot mu to omogočajo določbe ZDIJZ, izhaja tudi iz njegovega elektronskega sporočila z dne 26. 4. 2022. S slednjim je pri IP opravil poizvedbo glede rešitve njegove pritožbe. V navedenem sporočilu je med drugim navedel, da se je na IP obrnil, ker mu organ ni hotel odgovoriti na konkretna vprašanja. Kot že zgoraj omenjeno, IP ponovno poudarja, da organi na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, pripravljati pojasnil itd., kadar te informacije niso vsebovane v dokumentih v smislu 4. člena ZDIJZ.

Organi so torej dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilcev. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona (npr. odgovarjanje na vprašanja), ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

IP je s pozivom, št. 090-101/2022/2 z dne 1. 4. 2022, ki je bil prosilcu tudi poslan v vednost na njegov elektronski naslov, organ pozval k posredovanju pojasnil in morebitnih dokumentov, potrebnih za reševanje konkretnega pritožbenega postopka. V odgovoru z dne 14. 4. 2022 je organ:

- v zvezi s 1. točko zahteve prosilca pojasnil, da mu je poslal zahtevano dokumentacijo, ki jo je kot organ naročil poslovnemu subjektu Ninamedia d.o.o., pri čemer pa z ostalimi anketami, ki bi bile naročene s strani tretjih, ne razpolaga,

- v zvezi z 2. točko zahteve prosilca pojasnil, da je pridobil ponudbo in izdal naročilnico, ki se šteje za sklenitev pogodbenega razmerja, pri čemer je oba dokumenta že posredoval prosilcu,

- v zvezi s 3. točko zahteve pojasnil, da korespondenca po elektronski pošti, vključno z zapisniki sestankov med naročnikom in izvajalcem, ne obstaja, ker do njih sploh ni prišlo, saj predmet naročila ni take specifike niti kompleksnosti, da bi terjal sestanke ali pa elektronsko korespondenco,

- v zvezi s 4. točko zahteve pojasnil, da v zvezi v z naročilom raziskave za nameravano občino ni bilo izvršenih kakršnih koli drugih izplačil s strani organa, pri čemer je slednje razvidno tudi iz spletne aplikacije erar.si,

- v zvezi s 5. točko zahteve pojasnil, da je vprašanja oblikoval izvajalec ter jih navedel v sami ponudbi, vse aktivnosti tretjih v zvezi z raziskavo pa so razvidne iz dokumentacije, ki je bila poslana prosilcu (Ponudba poslovnega subjekta Ninamedia d.o.o.),

- v zvezi s 8. točko zahteve pojasnil, da je po ponovni preveritvi ugotovil, da je prišlo do neljube in nenamerne napake, in sicer da razpolaga z nekaterimi posrednimi podatki, ki so bili tudi že pred vložitvijo zahteve javno    objavljeni    na    spletni    strani    Mestne    občine    Kranj,    in    sicer   na: https://www.kranj.si/files/janis/za-medije-ppt-seja-ms-2021-10-07-odcepljeno-obmocje.pdf ter

- v zvezi z 9. točko zahteve prosilca pojasnil, da ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, saj ni v interesu Mestne občine Kranj, da bi vodila takšne evidence oz. dokumente, ker zagovarja ozemeljsko celovitost Mestne občine Kranj.

Zaradi ugotovitve popolnega dejanskega stanja je IP organ pozval za dodatna pojasnila, ki jih je IP prejel dne 6. 5. 2022.

Kljub prejetim pojasnilom se je IP odločil, da z namenom, da dodatno razjasni okoliščine konkretnega primera, pri organu dne 13. 5. 2022 opravi ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.

Na ogledu in camera je organ pojasnil, da se investicije vodijo v računalniškem programu za pripravo in izvrševanje proračun v okviru načrta razvojnih programov, oddelek za projekte (v nadaljevanju NRP), ki je sestavni del proračuna. Struktura NRP je predpisana s proračunskim priročnikom, in sicer vsebuje podatke o šifri in nazivu investicijskega projekta, nosilno programsko klasifikacijo, podatke o proračunskem uporabniku, proračunskih postavkah in podatke o ekonomskih klasifikacijah ter virih sredstev. Računalniški program, v katerega je vpogledala tudi uradna oseba IP in v katerem so zavedene investicije, omogoča vpogled v sprejeti in veljavni proračun ter realizacijo po letih ter vseh klasifikacijah. Vneseni podatki realiziranih investicij v programu ne vsebujejo podatka o teritoriju oz. krajevni skupnosti, zato iz programa z ukazom (filtrom) ni mogoče pridobiti izpisa po posamezni krajevni skupnosti. Kljub navedenemu pa je bilo ugotovljeno, da je iz naziva, torej poimenovanja, določenih projektov razviden podatek o krajevni skupnosti, v kateri se je realizirala investicija, pri čemer pa IP dodaja, da v večini primerov ta podatek ni razviden. Ne glede na navedeno pa se pri določenem delu teh projektov navedeni podatek da definirati, saj je območje projekta vnaprej znano (npr. Gorki 2). Preostali (večinski) del projektov pa obsega celotno področje organa, pri čemer območje krajevne skupnosti ni neposredno navedeno, kar pomeni, da izpis, kot ga zahteva prosilec, v tem delu investicij ni mogoč. IP sicer poudarja, da je organ na ogledu in camera pojasnil ter s primerom tudi izkazal, da je vsaka investicija izvedena na podlagi določene dokumentacije, s katero organ razpolaga, pri čemer pa prebiranje te dokumentacije in ugotavljanje, kje je bila določena investicija izvedena (npr. vzdrževanje cest, dela na Kolodvorski cesti) presega okvirje določb ZDIJZ, ki, kot že zgoraj navedeno, organe zavezujejo k posredovanju obstoječih informacij javnega značaja in ne k posredovanju in pripravi novih dokumentov, s kriteriji, ki jih navedejo prosilci v zahtevi (npr. podatek o krajevni skupnosti). Organi torej niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilcev.

Na podlagi spisovne dokumentacije, posredovanih pojasnil organa, vpogleda na spletno stran organa, ogleda in camera ter vsega zgoraj navedenega, IP ugotavlja:

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 1. točke njegove zahteve neutemeljena. Prosilec je namreč v pritožbi zahteval posredovanje izjave, da je anketa, ki mu je bila posredovana, edina anketa, ki jo je organ pridobil. Kot že zgoraj pojasnjeno, ZDIJZ prosilcem ne daje pravice zahtevati od organa, da ustvarijo nov dokument (izjavo) na podlagi prejete zahteve, temveč zgolj dolžnost, da prosilcem posredujejo že obstoječe dokumente. Prav tako je organ na izrecno vprašanje IP, ali je naročil izvedbo raziskave javnega mnenja o ustanovitvi odcepljenga območja zgolj enemu naročniku, tj. Ninamedia d.o.o. ter ali organ razpolaga z anketami, ki so bile naročene s strani tretjih, odgovoril, da je prosilcu posredoval zahtevano dokumentacijo, ki jo je naročil poslovnemu subjektu Ninamedia d.o.o., pri čemer pa z ostalimi anketami, ki bi bile naročene s strani tretjih, ne razpolaga,

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 2. točke njegove zahteve, s katero je zaprosil za navedbo izvajalcev anket in kopij pogodb z izvajalci anket, ki jih je naročil MOK, vključno z vsemi kopijami dokumentov, ki se smatrajo za naročilo tem izvajalcem anket, neutemeljena. Prosilec v pritožbi navaja, da ni nobenega naročila, kaj in kako naj se anketa izvede. Kdo je naročil Ninamedia izvedbo ankete? Iz posredovane dokumentacije ter pojasnil izhaja, da je organ kot dokumente zahteve te točke prepoznal Ponudbo poslovnega subjekta Ninamedia d.o.o., oktober 2021 in naročilnico št. 21-00130 z dne 20. 10. 2021, ki se štejeta za sklenitev pogodbenega razmerja. Posebne pogodbe za izvedbo ankete organ z izvajalcem ni sklepal,

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 3. točke njegove zahteve neutemeljena. IP je že zgoraj pojasnil, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka zgolj vsebina odločbe št. 090-15/2021-5-(40/12/01) z dne 23. 2. 2022, s katero pa organ ni odločal o razkritju trditve zavezanca, da anketa kaže 76% nasprotovanja novi občini. Prosilec je šele v pritožbi prvič navedel, da želi vse zahtevane dokumente, ki bi tako po njegovem neresnično ugotovitev izkazali,

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 4. točke njegove zahteve neutemeljena.  Prosilec v pritožbi navaja, da ima informacije še o drugih plačilih, zato želi razkritje računov, ki jih je organ plačal in podpisano izjavo, da drugih plačil ni bilo. Na takšen način bi lahko izjavo zavezanca preveril. V izogib ponavljanju se IP v delu glede podajanja izjav organa sklicuje na zgoraj navedeno, tj., da organ na podlagi zahteve po ZDIJZ ni dolžan ustvarjati novih dokumentov (izjav), prav tako pa prosilec, kot pojasnjeno zgoraj, nima pravice zahtevati »bodočih« dokumentov. Na podlagi določil ZDIJZ lahko namreč prosilec dostopa zgolj do že obstoječih dokumentov. Organ je na izrecno vprašanje IP, ali so bile s strani organa izvedena kakršnakoli druga izplačila v zvezi z naročilom raziskave javnega mnenja ter plačila za aktivnosti tretjih oseb v zvezi s tem, pojasnil, da v zvezi v z naročilom raziskave za nameravano občino ni bilo izvršenih nobenih drugih izplačil s strani organa, kar je razvidno tudi iz spletne aplikacije erar.si,

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 5. točke njegove zahteve neutemeljena. Prosilec namreč v pritožbi izpostavlja, da organ ni razkril informacije, kdo je predlagal vprašanja v anketi in podatka o številu anketirancev, ločeno izid po telefonu in izid z uporabo spletnih orodij (v številu in v %). V zvezi z navedenim je organ pojasnil, da je vprašanja oblikoval izvajalec, ki jih je navedel že v sami ponudbi, pri čemer so vse aktivnosti tretjih v zvezi z raziskavo razvidne iz dokumentacije, ki je bila poslana prosilcu (Ponudba poslovnega subjekta Ninamedia d.o.o., oktober 2021). IP ugotavlja, da organ z dokumentom, iz katerega bi izhajal podatek o številu anketirancev, ločeno izid po telefonu in izid z uporabo spletnih orodij (v številu in v %), ne razpolaga. Iz dokumenta »Raziskava: mnenje prebivalcev izbranih KS v MO Kranj glede možnosti odcepitve KS od matične občine« izvajalca Ninamedia d.o.o., November 2021 izhaja predstavitev skupnih rezultatov, ne glede na način podaje odgovora (CATI (telefonsko anketiranje) + CAWI (spletni panel)), ki so podani v obliki %. Na citirano raziskavo, ki je dostopna na spletni strani organa (https://www.kranj.si/files/novice/2021/november/mokranj-7ks.pdf), je bil prosilec že napoten z izpodbijano odločbo,

-  da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 6. točke njegove zahteve neutemeljena. Prosilec se je želel seznaniti z informacijo o vrsti osebnih podatkov, ki so bili pridobljeni pri izvedbi anket ter informacijo na kakšen način so anketiranci podali svoja soglasja k zbiranju teh osebnih podatkov. Kdo hrani te osebne podatke in na kakšen način. V pritožbi je prosilec navedel, da želi vedeti, katere osebne podatke so pridobili anketarji v povezavi z zlorabo teh podatkov na način, da je zavezanec aktivno pristopil k pridobivanju podpore nasprotovanju novi občini do tistih, ki so se negativno opredelili v (kvazi) anketi Ninamedie. Organ je že v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je anketo izvedel zunanji izvajalec, ki se s tem profesionalno ukvarja, zato z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, saj je vse aktivnosti glede izvedbe ankete opravil izvajalec ankete. IP sicer dodaja, da iz dokumenta »Raziskava: mnenje prebivalcev izbranih KS v MO Kranj glede možnosti odcepitve KS od matične občine« izvajalca Ninamedia d.o.o., November 2021 izhaja, kateri osebni podatki so bili upoštevani pri izdelavi omenjene raziskave, in sicer podatki o spolu, starosti, izobrazbi ter zaposlitvi.

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 7. točke njegove zahteve neutemeljena. V pritožbi prosilec navaja, da ima zanesljive informacije o zlorabah, ki so bile izvršene z asistenco izvajalca ankete, zato potrebuje bodisi razkritje bodisi izjavo, ne le da zavezanec nima dokumentacije, ampak da tudi nima informacij o takšni zlorabi. Glede zahteve prosilca po posredovanju izjave organa, da nima informacij o takšni zlorabi, se IP sklicuje na že zgoraj navedeno. Kot je IP že večkrat izpostavil v tej odločbi, organ ni dolžan ustvarjati dokumentov na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja (izjava organa), temveč zgolj posredovati dokumentacijo, s katero razpolaga ob vložitvi zahteve. Prav tako se IP sklicuje na že zapisano glede obveznosti organa, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja odgovori na vprašanja prosilca. Prosilec je namreč v zahtevi organ spraševal, ali je po vedenju MOK kdorkoli uporabil te podatke za posredovanje sporočil v zvezi z novo občino Golnik na socialnih omrežjih. Že iz same formulacije zahteve izhaja, da je prosilec od organa zahteval odgovor in ne morebiti dokument. Ker organi na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, pripravljati pojasnil je prosilčeva pritožba neutemeljena. Kljub navedenemu pa IP, upoštevajoč navedbo prosilca, da ima zanesljive informacije o zlorabah, ki so bile izvršene z asistenco izvajalca ankete, pojasnjuje, da lahko vsakdo pri IP vloži prijavo, če meni, da je bila v neki situaciji kršena pravica do varstva osebnih podatkov. Več o tem je IP zapisal na svoji spletni strani na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 8. točke njegove zahteve utemeljena. Kot že pojasnjeno zgoraj, je IP na ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga z določeno dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca, zato je organu naložil, da mu to posreduje, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

- da je pritožbena navedba prosilca zoper odločitev organa glede 9. točke njegove zahteve neutemeljena. V zvezi z navedeno točko zahteve prosilca je IP pozval organ, da pojasni, ali razpolaga s podatki, koliko so že v letih 2019-2021 in koliko še bodo v 2022 plačali krajani, ki živijo na Območju nove občine Golnik za priklope na objekte, ki so predmet investicij projekta Gorki 2 in ali so ta namenska sredstva tudi vključena v zneske, ki so navedeni v prejšnji točki; če so vključena, kolikšen del teh sredstev je vključen. Organ je pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj ni v njegovem interesu, da bi vodil takšne evidence oz. dokumente, ker zagovarja ozemeljsko celovitost Mestne občine Kranj. Nadalje je organ v pojasnilu z dne 6. 5. 2022 pojasnil, da so v projekt Gorki 2 vključeni lastniki objektov, kjer nastaja komunalna odpadna voda, in sicer le v naseljih Mlaka, Predoslje, Orehovlje in del Britofa (v projekt Gorki ne sodijo krajevne skupnosti Golnik, Goriče, Trstenik, Tenetiše), pri čemer so zavezancem (to so lastniki objektov, kjer nastaja komunalna odpadna voda) izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka za priklop objektov na javno kanalizacijo. Ko posamezna odločba postane pravnomočna, jo prejme Urad za finance, da v primeru obročnega odplačevanja kreira položnice oz. v primeru enkratnega plačila določi rok za plačilo odmerjenega zneska. V telefonskem pogovoru z organom z dne 12. 5. 2022 je slednji pojasnil, da se navedena vplačila vršijo na zbirnem računu, na katerega pa se ne stekajo samo vplačila iz naslova projekta Gorki 2, temveč tudi vplačila iz naslova drugih pravnih podlag (npr. novogradnje, legalizacije objektov itd.). Upoštevajoč navedeno organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajale informacije o tem, koliko so že v letih 2019-2021 in koliko še bodo v letu 2022 plačali krajani, ki živijo na Območju nove občine Golnik za priklope na objekte, ki so predmet investicij projekta Gorki 2. Kot že navedeno, gre za zbirni račun, na katerega se vršijo vplačila iz različnih naslov in nikakor ni mogoče ugotoviti, kolikšen del teh sredstev je vplačanih s strani krajanov, ki živijo na Območju nove občine Golnik.

IP dodatno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede obstoja informacij, ki se nanašajo na 8. točko zahteve prosilca z dne 6. 12. 2021 (dopolnjeno dne 15. 12. 2021) in tako posledično napačno uporabil pravni predpis. Iz  navedenega razloga je IP prosilčevi pritožbi v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica informacijske pooblaščenke