prosilec - Lovska družina Laze

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do določenih podatkov iz aplikacije Lisjak, organ pa je s sklepom njegove zahteve zavrgel, ker so bile poslane po elektronski pošti. IP je sklep o zavrženju odpravil, ker je ugotovil, da je bila zahteva organa glede pošiljanja zahteve po navadni pošti neutemeljena in neskladna z določbami ZUP in Uredbe o upravnem poslovanju. IP je ugotovil, da obravnavane zahteve vsebujejo vse sestavine po 17. členu ZDIJZ in so zato formalne vloge, sposobne vsebinske obravnave, o katerih je bil organ dolžan odločiti po postopku, ki ga določa ZDIJZ, zato je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo moral organ vsebinsko obravnavati zahteve prosilca in se konkretno opredeliti do zahtevanih informacij, primarno ali z njimi razpolaga ter nadalje ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-12/2023/4

Datum: 20. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 1. 2023, zoper sklep Lovske družine Laze, Dolsko 16, 1262 Dol pri Ljubljani, ki jo po pooblastilu zastopa … (v nadaljevanju organ), z dne 2. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 3. 1. 2023 se ugodi in se sklep Lovske družine Laze z dne 2. 12. 2022 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je na organ naslovil naslednje zahteve za dostop do informacij javnega značaja:

- dne 4. 11. 2022 je prosil, da mu organ posreduje fotokopijo iz aplikacije Lisjak o vseh uplenjenih divjih prašičih v letu 2022,

- dne 23. 11. 2022 je prosil, da mu organ posreduje fotokopijo iz aplikacije Lisjak o vseh uplenjenih divjih prašičih v letu 2015 in 2016,

- dne 28. 11. 2022 je prosil, da mu organ posreduje fotokopijo iz aplikacije Lisjak o vseh opravljenih iskanjih visoke divjadi od leta 2016 do vključno leta 2019,

V vseh zahtevah prosilec prosi, da mu organ fotokopijo pošlje na elektronski naslov.

Organ je s sklepom z dne 2. 12. 2022 zahtevo prosilca zavrgel, pri čemer se je skliceval na 12. člen, drugi odstavek 16. člena in prvi odstavek 27. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je navedel, da prosilec že od julija 2022 pa vse do izdaje izpodbijane odločbe na organ ponavljajoče stopnjuje različne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kljub temu, da brezciljno in naklepno zlorablja institute ZDIJZ, je bil v svojih zahtevah večkrat uslišan in je po elektronski pošti prejel zahtevano dokumentacijo. V zadevi IP št. 090-290/2022/5 z dne 28. 10. 2022 je bil upravičeno zavrnjen. Vse do 4. 11. 2022 je prosilec z organom vzajemno komuniciral po elektronski pošti, vendar ne v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis. 4. 11. 2022 je organ prosilcu posredoval zadnje elektronsko sporočilo, s katerim mu je sporočil, da ne bo več sprejemal njegovih zahtev po elektronski pošti, ker prosilec ponavlja in stopnjuje zlorabe procesnih pravic po ZDIJZ. Ob smiselni uporabi ZUP in na podlagi 12. člena ZDIJZ v poštev prihajajo le pisne zahteve, posredovane po pošti. Prosilec tega poziva ni upošteval v ničemer, saj je vse zahteve, o katerih je organ odločil z izpodbijanim sklepom, še vedno pošiljal po elektronski pošti, na elektronski naslov odgovorne osebe. Ker prosilec obravnavanih zahtev ni posredoval skladno s citiranimi določili ZDIJZ in ker ni ustregel obvestilu organa, je organ vse tri zahteve zavrgel kot formalno nedopustne, saj niso bile posredovane po redni pošti ob smiselni uporabi ZUP oziroma so še vedno elektronske, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 16. člena ZDIJZ. Organ je še navedel, da prosilec že pet mesecev zlorablja določila ZDIJZ na škodo organa in odgovorne osebe. Organ meni, da so zahteve prosilca dolozno maščevanje organom organa, ki je posledica postopkov, v zvezi s katerimi je organ navedel tudi podrobnejše informacije. Organ je še pojasnil, da je prosilec na organ in posamezne funkcionarje naslavljal brezpredmetne zahteve in zgrešene vloge (izven ZDIJZ), vse pa z zavržnim namenom do onemoglosti, skrajno negativno in dobesedno zlobno, onemogočati normalno delovanje organa. Vse do sedaj podane zahteve po ZDIJZ (utemeljene in zgrešene) so le odraz prosilčeve oporečne lovske osebnosti, ki je negativno in škodno ter zlonamerno motivirana, da povsem konfuzno in zlovešče od organa terja podatke po ZDIJZ, ki mu v ničemer ne služijo.

Dne 3. 1. 2023 je organ zoper sklep z dne 2. 12. 2022 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da 26. člen jasno določa, da lahko organ zavrne zahtevo, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ. Navedeni razlogi v zavrnilnem sklepu niso v skladu z določili ZDIJZ, saj so prav vsi zahtevani podatki javno dostopni, zahteve pa so bile popolne. Podobne podatke je organ v letu 2022 že pošiljal, tako da ni razloga, da se zahtevi ne bi ugodilo. Vse, kar je napisano v obrazložitvi, nima veze z določili ZDIJZ, prav tako pa je večino stvari pretiranih in samo po nepotrebnem debelijo sklep. Zahteve so bile poslane na uradni naslov organa, ki ga je moč najti na njihovi spletni strani. Prosilec predlaga, da IP v celoti ugodi njegovi pritožbi.

Organ je pritožbo, z elektronskim sporočilom z dne 10. 1. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti sklep organa v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec izpodbija sklep, s katerim je organ zavrgel zahteve prosilca z dne 4. 11. 2022, 23. 11. 2022  in 28. 11. 2022 (v nadaljevanju obravnavane zahteve) »kot formalno nedopustne, saj niso bile posredovane po redni pošti ob smiselni uporabi ZUP oziroma so še vedno elektronske, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 16. člena ZDIJZ.« Iz navedenega izhaja, da je organ zavrgel obravnavane zahteve prosilca, ker so bile vložene v elektronski obliki.

ZDIJZ v drugem odstavku 16. člena, na katerega se sklicuje organ v izpodbijanem sklepu, določa, da se za vložitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja v elektronski obliki uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se primarno uporabljajo določbe ZDIJZ, za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (15. člen ZDIJZ). Tako ZUP v petem odstavku 63. člena določa, da pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, vročanje po elektronski poti ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje uredi vlada z uredbo. Vlada je to področje uredila z Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki ureja upravno poslovanje organov državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, če na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge (1. člen Uredbe). Med opravljanje upravnih nalog med drugim sodi tudi opravljanje javne službe in nalog iz javnega pooblastila (13. in 15. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami)), kar pomeni, da je organ dolžan naloge, ki jih opravlja v zvezi z javno službo ter javnim pooblastilom[1] (med katere posledično sodi tudi vodenje postopka po ZDIJZ), opravljati skladno z Uredbo. Ta v 1. točki prvega odstavka 101. člena določa, da se v postopkih z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (torej v postopkih, ki se vodijo na podlagi ZDIJZ) elektronska vloga lahko vloži brez kvalificiranega elektronskega podpisa. Iz navedenega izhaja, da so obravnavane zahteve, ki jih je prosilec poslal v elektronskih poštah, naslovljenih na splošni elektronski naslov organa[2] in brez kvalificiranega elektronskega podpisa, vložene skladno z določbami Uredbe, kar posledično pomeni, da so vložene v skladu s 16. členom ZDIJZ. To pa pomeni, da je bil organ dolžan obravnavane vloge prosilca obravnavati kot formalne oziroma pisne zahteve v skladu z ZDIJZ.

Iz vsega navedenega izhaja, organ ni imel podlage in razloga, da bi obravnavane zahteve prosilca štel za »nedopustno«, ker te »niso bile posredovane po redni pošti«. To pa pomeni, da je poziv, s katerim je organ dne 4. 11. 2022 prosilca pozval, naj obravnavane zahteve posreduje »po pošti«, neutemeljen in v nasprotju s postopkovnimi pravili v zadevah dostopa do informacij javnega značaja.

IP še dodaja, da drugi odstavek 101. člena Uredbe določa, da v primeru dvoma, kdo je vložil vlogo, organ postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kot če vloga ni podpisana oziroma če dvomi v pristnost podpisa. Vendar pa organ niti v svojem pozivu z dne 4. 11. 2022 niti v izpodbijanem sklepu z ničemer ni izpostavil, da je v dvomu, kdo je vložil zahtevo. IP ne nasprotuje temu, da ima organ pravico zahtevati identifikacijo prosilca, kadar dvomi, da gre dejansko za vložnika, ki je sicer naveden na vlogi, o čemer pa mora prosilca seznaniti. Tretji odstavek 67. člena ZUP določa, da če organ dobi vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev z drugega odstavka 63. člena glede podpisa, pa dvomi, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo. Vendar pa v konkretnem primeru zagotovo ni dvoma v istovetnost prosilca.

IP še poudarja, da ZDIJZ v 5. členu izrecno določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (ki jih zakonodajalec skupno poimenoval »prosilci«), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik. Ker gre torej pri zahtevah za dostop do informacij javnega značaja za univerzalno pravico, ki jo lahko uveljavlja vsakdo, niso pomembne niti osebne okoliščine prosilca niti razlogi, zaradi katerih želi nekdo priti do zahtevanih informacij.[3] Zaradi tega je v izpodbijanem sklepu brezpredmetno navajanje osebnih okoliščin prosilca, saj za presojo v konkretnem primeru niso relevantne, poleg tega pa tudi ne morejo biti podlaga za zavrženje obravnavanih zahtev.

IP po pregledu vsebine obravnavanih zahtev ugotavlja tudi, da vse vsebujejo vse sestavine po 17. členu ZDIJZ, zato se štejejo za formalne vloge, sposobne vsebinske obravnave, o katerih je bil organ dolžan odločiti po postopku, ki ga določa ZDIJZ in subsidiarno ZUP, kar pomeni, da gre nedvomno za upravno zadevo, v kateri se z uradnim zaznamkom ali z upravno odločbo (v primeru (delne) zavrnitve) odloči o pravici prosilca do dostopa do informacij javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno IP šteje, da je organ neutemeljeno zavrgel obravnavane zahteve prosilca kot »formalno nedopustne«, saj je neutemeljeno štel, da jih je prosilec vložil v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena ZDIJZ. Postopkovne nezakonitosti lahko v skladu z 251. členom ZUP privedejo do odprave sklepa le, če so bistvene. Za bistvene kršitve pa gre takrat, ko bi nezakonitosti lahko privedle do drugačne končne odločitve v zadevi oziroma vselej, ko gre za situacijo iz drugega odstavka 237. člena ZUP. IP ugotavlja, da pravila o vlaganju vlog ne spadajo med taksativno našteta področja kršitev iz drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je treba bistvenost kršitve ugotavljati v vsakem konkretnem primeru. Dejstvo, da organ zaradi napačno uporabljenih pravnih pravil, ki v postopku po ZDIJZ veljajo za vlaganje zahtev, ni vsebinsko obravnaval zahtev prosilca, po oceni IP pomeni bistveno kršitev pravil postopka, saj takšna procesna kršitev vodi do drugačne končne odločitve v zadevi. IP je zato izpodbijani sklep organa odpravil na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Glede na to, da organ najverjetneje (organ z ničemer ni zanikal obstoja zahtevanih dokumentov) razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, ter da je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki (npr. kakšne posledice bi povzročila javna dostopnost do zahtevanih dokumentov, …), je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani sklep odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

V ponovljenem postopku bo moral organ vsebinsko obravnavati zahtevo prosilca in se konkretno opredeliti do zahtevanih informacij, primarno ali z njimi razpolaga ter nadalje ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijani sklep organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] V konkretnem primeru ni sporno, da je organ izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila, kar je razvidno tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja: https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5135214000/2023-01-19.

[2] Elektronski naslov, ki je kot kontakt naveden na spletni strani organa https://ld-laze.si/?page_id=61.

[3] Smiselno enako izhaja npr. tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023.