Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o.

+ -
Datum: 25.11.2021
Številka: 090-323/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, v kateri je podal več vprašanj in navedb v zvezi z belimi črtami na nebu, ki jih za sabo puščajo letala in organ spraševal, ali ima nad tem kakršnokoli kontrolo oziroma je o tem obveščen, kdo in kako kontrolira dogajanje na slovenskem nebu ter kdo izdaja dovoljenja za takšno početje. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zato, ker nima dokumentov v zvezi z vprašanji prosilca. Zaključek ugotovitvenega postopka v pritožbi je pokazal, da je pravilna odločitev organa, da se zahteva za dostop do informacije prosilca zavrne, saj organ z dokumenti, ki bi ustrezali odgovorom na vprašanja kot jih v svoji zahtevi postavlja prosilec, ne razpolaga in tako ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ. Iz predpisov, ki urejajo področje delovanja organa izhaja, da ta ni pristojen za nadzor nad povzročenimi belimi črtami za letali, saj kot je pojasnil organ te na varnost, kakovost in učinkovito kontrolo zračnega prometa in na varnost naprav za vodenje in kontrolo zračnega prometa ne vplivajo. To je organ prepričljivo podkrepil z navedbo katere letalske informacije obdeluje, pojasnilom, da posebnega dovoljenja za prelet s puščanjem bele črte ne izdaja ter s poizvedbo v svojem dokumentarnem gradivu, kjer je pojasnil, da dokumentov z iskanjem po ključnih besedah, kot izhajajo iz zahteve, ni našel. Takšna njegova obveznost pa tudi ne izhaja iz pravnih predpisov. Spremljanja belih črt za letali pa organ tudi dejansko ne izvaja in ne more izvajati, saj kot je pojasnil kontrolorji delo opravljajo preko radarskega zaslona, zato letal fizično ne vidijo. O tem pa se je prepričal tudi IP z vpogledom v konkretno radarsko sliko, od koder bele črte niso razvidne. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-323/2021/5

Datum: 25. 11. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 10. 2021, zoper odločbo št. 060-4/16-2021 z dne 20. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Kontrole zračnega prometa Slovenije, d. o. o., Zgornji Brnik 130n, 4210 Brnik - aerodrom (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 2. 10. 2021, zoper odločbo št. 060-4/16-2021 z dne 20. 9. 2021 Kontrole zračnega prometa Slovenije, d. o. o, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 9. 9. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je podal več vprašanj in navedb: »Kdo in zakaj povzroča na nebu bele črte, ki jih za sabo puščajo samo nekatera letala in se počasi razlezejo kot nekakšne prosojnine? Nedavno sem celo opazil letalo, ki je za sabo puščalo sled, potem pa s tem prenehalo? – Ali imate vi nad tem kakršnokoli kontrolo oziroma ste o tem početju obveščeni? – Kdo to počne in s kakšnim namenom? – Kdo in kako kontrolira dogajanje na slovenskem nebu? - Kdo izdaja dovoljenja komerkoli za takšno početje?« Pri tem je navedel, da zahteva informacije v fotokopiji ali izpisu v formatu A4.

 

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca z dne 9. 9. 2021 za dostop do podatkov vezanih na pojave na našem nebu (bele črte, ki jih za seboj puščajo letala) zavrnil. Pri tem je navedel, da iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ta pogoj je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. V nadaljevanju je organ preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih je prosilec zahteval. Ugotovljeno je bilo, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Pri tem je organ navedel, da je nosilec dovoljenja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, in sicer za izvajanje služb zračnega prometa, služb letalskih telekomunikacij in služb letalskih informacij. Družba zagotavlja tehnično in operativno zmogljivost ter strokovno znanje za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa na varen, neprekinjen, zmogljivostno prilagodljiv, cenovno ugoden, stroškovno učinkovit ter sonaraven in kakovosten način, in to neprestano prilagaja dejanski trenutni in kakršnikoli prihodnji gostoti letalskih prometnih tokov v danem zračnem prostoru. Organ je usposobljen za varno, kakovostno in učinkovito izvajanje dejavnosti vodenja in kontrole zračnega prometa v vseh fazah letov zrakoplovov in varnega poteka prometa na letališčih, izdajanja letalskih informacij in nadgradnje, uvedbe ter vzdrževanja sistemov in naprav za vodenje in kontrolo zračnega prometa in pripravo predpisov s tega področja. Organ je ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Na podlagi navedenega je odločil, da se zavrne zahteva prosilca, saj zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja. Iz izpodbijane odločbe še izhaja, da se za dodatna pojasnila v zvezi s pojavom belih sledi, ki jih za seboj puščajo letala, prosilec lahko obrne na Agencijo Republike Slovenije za okolje, kjer so že večkrat pojasnili navedeni pojav. Prav tako je navedeno, da se prosilec lahko obrne na Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije, ki izvaja strokovne naloge, odloča v upravnih zadevah, izvaja regulativne in nadzorne naloge, povezane z varnostjo zračnega prometa in z varovanjem civilnega letalstva, ter nadzoruje izvajanje letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji in so v njeni pristojnosti in s temi predpisi povezane prekrškovne postopke, razen s tem povezanih nalog, za katere so pristojni organi Evropske unije. Agencija lahko opravlja tudi druge dejavnosti na letalskem področju, če je to v skladu z zahtevami za izvajanje osnovnih dejavnosti Agencije, določenih s predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in je tako določeno v ustanovitvenem aktu Agencije.

 

Iz pritožbe prosilca z dne 2. 10. 2021 izhaja, da se ne strinja z razlogi organa za zavrnitev. Navaja, da ker je organ nosilec dovoljenja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, in sicer za izvajanje služb zračnega prometa, služb letalskih telekomunikacij in služb letalskih informacij, ni mogoče, da ne razpolaga z informacijami o vrsti letal in namenu njihovega preletanja čez ozemlje Republike Slovenije. Še posebej, če so ti preleti nenavadni in puščajo za sabo nenaravne sledi, ki se sčasoma razpršijo in zastirajo nebo. Prav tako meni, da glede na gostoto preletov mora imeti organ oziroma njegove službe podatke, saj prelete uravnava in beleži in to sodi v njegovo pristojnost.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 060-4/16-2021 z dne 14. 10. 2021, dne 15. 10. 2021, poslal IP.

 

IP je dne 4. 11. 2021 s pozivom št. 090-323/2021/2 organ pozval na pojasnila. Z odgovorom organa z dne 11. 11. 2021 je IP dne 18. 11. 2021 seznanil prosilca.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu najprej poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da gre za dokumente, ki se nanašajo na področje iz pristojnosti organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih je zahteval prosilec, pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da dokument ne obstaja.

 

Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

 

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

 

V svoji zahtevi je prosilec postavil več vprašanj in domnev v zvezi z belimi črtami, ki so vidne na nebu po preletu (nekaterih) letal. Pri tem iz njegovih vprašanj izhaja, da ga zanima, kdo te črte povzroča, ali organ to početje nadzoruje oziroma je o tem obveščen, kakšen je namen belih črt na nebu, kdo izdaja dovoljenja za takšno početje ter kdo in kako kontrolira dogajanje na slovenskem nebu. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, organi v postopku po ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja in podajati pojasnil, če pa odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, ki se pri organu nahaja, se prosilcu omogoči dostop.

 

Organ je bil ustanovljen z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Ur. l. RS, št. 30/206 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZNSZP) kot javno podjetje za izvajanje javne službe. ZZNSZP v 3. členu določa, da se izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije v javnem interesu zagotavlja v skladu s predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Službe zračnega prometa (ATS), letalske informacijske službe (AIS) ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe (CNS) za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru javnega podjetja, katerega ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija. Službe se zagotavljajo v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v kolikor ta zakon oziroma predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu ne določajo drugače. V 4. členu ZZNSZP pa je nadalje določeno, da za izvajanje služb iz drugega odstavka prejšnjega člena, ustanovi Republika Slovenija javno podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo. Pravice in obveznosti ustanovitelja javnega podjetja izvaja za Republiko Slovenijo vlada. Firma javnega podjetja je: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. V skladu s 6. členom ZZNSZP javno podjetje izvaja javno službo v slovenskem zračnem prostoru in izven njega v obsegu, pod pogoji in na način, kot to določajo predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Vlada lahko natančneje določi obseg in prostorsko zasnovo izvajanja storitev služb. Z izvajanjem javne službe morajo biti zagotovljeni varnost, rednost, nemotenost in razvoj upravljanja zračnega prometa ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s službami.

 

Organ je tako nosilec dovoljenja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, in sicer za izvajanje služb zračnega prometa, služb letalskih telekomunikacij in služb letalskih informacij. Zagotavlja tehnično in operativno zmogljivost ter strokovno znanje za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa. Organ je usposobljen za varno, kakovostno in učinkovito izvajanje dejavnosti vodenja in kontrole zračnega prometa v vseh fazah letov zrakoplovov in varnega poteka prometa na letališčih, izdajanja letalskih informacij in nadgradnje, uvedbe ter vzdrževanja sistemov in naprav za vodenje in kontrolo zračnega prometa in pripravo predpisov s tega področja. Iz dodatnega pojasnila organa z dne 15. 11. 2021 izhaja, da so letalski podatki in letalske informacije potrebni za zagotavljanje varnosti, pravilnosti in učinkovitosti mednarodne zračne plovbe. Izvajalci letalskih informacijskih služb pa zagotavljajo, da so podatki in informacije dostopni za operativne namene; uporabnikom zračnega prostora. Način, na katerega se zbirajo in upravljajo letalske informacije, ureja Priloga 15 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu[1], ki opredeljuje, kako mora letalska informacijska služba prejemati, zbrati ali sestaviti, urediti, oblikovati, objavljati, shraniti in distribuirati določene letalske informacije in podatke. Cilj mednarodne ureditve je zadovoljiti potrebo po enotnosti in doslednosti pri zagotavljanju letalskih informacij in podatkov, ki so potrebni za operativno uporabo mednarodnega civilnega letalstva. Organ je natančno navedel, kaj sodi med letalske informacije, ki jih zagotavlja. Mednje sodi Zbornik letalskih informacij, ki vsebuje stalne informacije, ki so pomembne za letalstvo.[2] IP ugotavlja, da ta med drugim vsebuje podatke o slovenskih letališčih, pravila in postopke, ki veljajo za letalstvo v Sloveniji, podatke o letalskih pristojbinah in drugo. Med podatki zbornika se ne zbirajo in objavljajo podatki v zvezi z belimi črtami na nebu. Nadalje je organ navedel, da razpolaga z »NOTAM obvestili«. To so opozorila pilotom letal na omejitve in prepovedi na poti ali na določeni lokaciji.[3] Iz navedenih obvestil izhaja opis konkretne ovire, ki obsega, med drugim, podatke o lokaciji in velikosti na primer ovire ali omejitve, nadmorski višini, trajanju, času objave in podobno. IP ugotavlja, da se med informacijami iz NOTAM obvestil podatki o belih črtah na nebu ne nahajajo. Med letalske informacije sodi tudi VFR letalska navigacijska karta RS,[4] ki vsebuje grafični prikaz slovenskega zračnega prostora z različnimi legendami in pojasnili, oznakami, razvrstitev slovenskega zračnega prostora in natančneje nekaterih letališč, gafor zračne poti. Nadalje organ razpolaga tudi s konkretnimi načrti letov posameznih letal. Načrt leta v obliki obrazca pilot ali dispečer letenja vloži pri lokalnem izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa pred odhodom in navede načrtovano pot letala. Oblika načrta leta je unificiran mednarodni dokument. IP ugotavlja, da iz poslanega primera obrazca za načrt leta izhaja, da ta vključuje osnovne informacije, kot so točke odhoda in prihoda, opis letalske rute, predviden čas na poti, hitrost leta, višina leta, registracija zrakoplova, ime - call sign letala, nadomestno letališče v primeru slabega vremena, vrsto leta, podatke o pilotu, številu ljudi na krovu in podatke o samem letalu in drugo, vendar se med temi podatki ne nahaja podatek o morebitnih belih črtah, ki bi jih letalo spuščalo. Kot zadnje letalske informacije pa organ navaja, da razpolaga z meteorološkimi podatki oziroma z vremensko napovedjo za letalce Agencije Republike Slovenije za okolje. Po izrecni navedbi organa med letalske informacije, ki jih obdeluje, ne sodi informacija, katera letala za sabo puščajo belo sled in kdo jo povzroča.

 

Organ je prav tako pojasnil, da v okvir izvajanja dejavnosti vodenja in kontrole zračnega prometa v vseh fazah letov zrakoplovov ne sodi nadzor in posebna evidenca, ali zrakoplovi puščajo za seboj bele sledi. Pri čemer je svoje stališče podkrepil s trditvijo, da kontrolorji zračnega prometa skrbijo, da zrakoplovi v zračnem prostoru med seboj obdržijo varnostno horizontalno in vertikalno razdaljo in jim pomagajo pri navigaciji ter morebitnemu izogibanju nevarnim področjem (terenu) ali področjem slabega vremena. Kontrolorji delo opravljajo preko radarskega zaslona, zato letala fizično ne vidijo. Letališka kontrola zračnega prometa opravlja svojo nalogo na kontrolnih stolpih na letališčih. Regulira vzletanje in pristajanje letal, pristojna pa je tudi za nadzor in regulacijo vseh gibanj na vzletno pristajalnih stezah, voznih stezah in čakalnih ploščadih. Ne le da kontrolorji belih sledi ne vidijo, le-te tudi nimajo zveze z opravljanjem dejavnosti organa in nikakor ne vplivajo na varno, kakovostno in učinkovito kontrolo zračnega prometa in na varnost naprav za vodenje in kontrolo zračnega prometa, ki jo organ izvaja. V prikaz pojasnjenega je organ priložil fotografijo radarske slike, iz katere so na temni podlagi razvidne točke za označbo letala in koordinate na nebu. IP ugotavlja, da iz prikaza radarske slike letala, bele sledi, ki jih letala puščajo za sabo, kot jih vidimo s prostim očesom, niso razvidne. Iz pojasnila organa še izhaja, da ne izdaja nobenih dovoljenj. Prav tako pa izhaja, da je organ v dokumentarnem gradivu preveril obstoj dokumentov, ki bi ustrezali zahtevanim informacijam in z iskanjem po besednih zvezah »bele sledi letal« in »bele črte« ni našel nobenih zadetkov, ki bi temu iskanju ustrezali.

 

IP tako ugotavlja, da je zaključek ugotovitvenega postopka v pritožbi pokazal, da je pravilna odločitev organa, da se zahteva za dostop do informacije prosilca zavrne, saj organ z dokumenti, ki bi ustrezali odgovorom na vprašanja kot jih v svoji zahtevi postavlja prosilec, ne razpolaga in tako ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ. Iz predpisov, ki urejajo področje delovanja organa izhaja, da je ta pristojen za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, služb letalskih telekomunikacij in služb letalskih informacij. Glede na vsebino teh javnih služb organ izvaja dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa v vseh fazah letov zrakoplovov, kamor pa ne sodi nadzor nad povzročenimi belimi črtami za letali, saj kot je pojasnil organ te na varnost, kakovost in učinkovito kontrolo zračnega prometa in na varnost naprav za vodenje in kontrolo zračnega prometa ne vplivajo. To je organ prepričljivo podkrepil z navedbo katere letalske informacije obdeluje, pojasnilom, da posebnega dovoljenja za prelet s puščanjem bele črte ne izdaja ter s poizvedbo v svojem dokumentarnem gradivu, kjer je pojasnil, da dokumentov z iskanjem po ključnih besedah, kot izhajajo iz zahteve, ni našel. Takšna njegova obveznost pa tudi ne izhaja iz pravnih predpisov. Spremljanja belih črt za letali pa organ tudi dejansko ne izvaja in ne more izvajati, saj kot je pojasnil kontrolorji delo opravljajo preko radarskega zaslona, zato letal fizično ne vidijo. O tem pa se je prepričal tudi IP z vpogledom v konkretno radarsko sliko, od koder bele črte niso razvidne. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da glede na pristojnost organa, bi ta moral imeti podatke o preletih, IP odgovarja, da organ ima podatke iz načrtov leta in iz radarskih slik, ki pa podatkov o belih črtah ne vsebujejo in se ne evidentirajo. Glede pritožbene navedbe prosilca, da organ mora imeti podatek o vrsti letal in namenu preletanja čez ozemlje Republike Slovenije, IP ugotavlja, da te informacije, niso bile predmet zahteve prosilca, o kateri je odločal organ z izpodbijano odločbo, zato gre v tem obsegu za nedovoljene pritožbene novote.

 

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, na način kot jih prosilec želi pridobiti, niti ali bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati na način, kot jih želi pridobiti prosilec. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma bi jo moral še ustvariti.

 

V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj je organ IP pojasnil, kaj sodi v njegovo pristojnost, s katerimi letalskimi informacijami razpolaga, s prikazom obrazca načrta leta in radarsko sliko pa je organ IP omogočil tudi prikaz teh informacij in podal vsa potrebna pojasnila glede vprašanj oziroma zahteve prosilca. Ob tem IP zgolj pripominja, da je bilo vprašanje belih črt, ki jih za sabo puščajo letala, v javnosti že večkrat obravnavano. Iz televizijskih prispevkov, ki so javno dostopni, izhaja pojasnilo Agencije Republike Slovenije za okolje, za ta naraven pojav.[5] IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 

[1] Priloga 15 ICAO; DP-1D - Consolidated Annex 15.pdf (icao.int).

[2] eAIP, ki je dostopen na https://www.sloveniacontrol.si/acrobat/aip/Operations/2021-11-04-AIRAC/html/index.html.

[3]Https://www.sloveniacontrol.si/Strani/Summary-C.aspx.

[4] https://www.sloveniacontrol.si/en/information/Pages/VFR-Chart.aspx.

[5] Grožnja z neba ali teorija zarote? (rtvslo.si), prispevek v oddaji Tednik RTV SLO, z dne 23. 10. 2017, dostopno na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174498450. Ali Prispevek na MMC z dne 1. 3. 2014, dostopno na: htps://www.rtvslo.si/okolje/novice/kemicne-sledi-na-nebu-arso-teorija-zarote-ni-vzdrzala-kriticne-presoje/331006.