Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o.

+ -
Datum: 19.05.2022
Številka: 090-132/2022
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost

POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zahteve ugodil, v delu pa jo je zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z delom zahtevanih dokumentov ne razpolaga v materializirani obliki, sicer je pa ugotovil, da del zahtevanih dokumentov predstavlja poslovno skrivnost, del pa ne in da je pri enem od podatkov podana izjema varstva osebnega podatka. Večji del tiskanega gradiva – priloga 6 namreč predstavlja splošne opise delovanje aplikacije stranskega udeleženca, torej aplikacije, ki je splošno uporabna in so njeni uporabniki seznanjeni z njenim delovanjem, zato po oceni IP ni izpolnjen že prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen po 2. členu ZPosS. Z delovanjem te aplikacije se lahko namreč seznani vsakdo, ki jo uporablja oziroma želi uporabljati storitve stranskega udeleženca, od tega, kako se aplikacija namesti, omrežja, v katerem deluje, kako delujejo sms sporočila, kako poteka postopek plačila parkirnine, do načinov plačila. Nadalje je IP ugotovil, da gre v obravnavanem primeru za t.i. »evidenčno naročilo«, pri »evidenčnih naročilih« pa se uporabljajo zgolj določene določbe ZJN-3, med katerimi pa ni 35. člena, ki ureja javnost podatkov. In ker v obravnavanem primeru ne gre za izbranega ponudnika, dostopa do presojanih podatkov ni mogoče omogočiti niti z vidika 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev. Ker gre v obravnavani zadevi torej za neizbranega ponudnika, do porabe javnih sredstev namreč ni prišlo. IP je po uradni dolžnosti ugotovil tudi, da je na koncu priloge 6, torej tiskanega gradiva, varovane osebni podatek, in sicer podatek o elektronskem naslovu direktorja stranskega udeleženca. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil delno.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-132/2022/5

Datum: 19. 5. 2022

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018  (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena  ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 4. 4. 2022, zoper odločbo družbe Javno podjetje OKOLJE Piran, d.o.o., Portorož, Arze 1B, Piran – Pirano (v nadaljevanju: organ), št. 297/06-2022 z dne 24. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 4. 4. 2022 se delno ugodi in se odločba družbe Javno podjetje OKOLJE Piran, d.o.o., št. 297/06-2022 z dne 24. 3. 2022, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati tiskano gradivo - priloga 6, ki ga je ponudnik …, oddal v postopku naročila »Zagotavljanje sistema za plačevanje parkirnine preko mobilnega telefona«, št. 48/EN-S/TI-2021, na način, da mu posreduje vse strani tiskanega gradiva do strani »Pregled nadzora za administratorja parkirišč«, ter zadnjo stran tega gradiva, na kateri prekrije podatek o elektronskem naslovu direktorja družbe.«.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 9. 2. 2022 zahteval, da mu organ posreduje:

  1. Referenčno potrdilo, iz katerega bo razvidno, da ponudnik izvaja dejavnost, ki je predmet tega razpisa vsaj dve leti, skupaj pa mora imeti v sistemu plačevanja parkirnine najmanj 2000 parkirnih mest.
  2. Izpolnjen obrazec »Ponudba« PRILOGA 1.
  3. Izpolnjen obrazec »Ponudba« PRILOGA 1.
  4. Izpolnjen obrazec »Referenčno potrdilo za gospodarski subjekt» PRILOGA 4.
  5. Izpolnjen obrazec »Vzorec pogodbe« PRILOGA 5.
  6. Tiskano gradivo PRILOGA 6 (brošure, prospekti), vezano na sistem plačevanja preko telefona, ki ga ponuja. Gre za gradivo, iz katerega je razviden način plačevanja preko SMS-ja in preko aplikacije ter uporaba in delovanje administrativnega programa, ki ga bo uporabljal naročnik. Gre za gradivo, iz katerega je razvidno, da bo možno plačevanje parkirnine tudi za vozila, katera se beležijo z uporabo sistemov za prepoznavanje avtomobilskih tablic, kot so npr. ANPR kamere.
  7. Dokazilo o skladnosti ponujenega sistema za plačevanja parkirnine preko mobilnega telefona s standardom varnosti podatkov kartičnega poslovanja (PCI-DSS-LEVEL1), PRILOGA 7.
  8. Dokazilo, da je sistem za plačevanje parkirnine preko mobilnega telefona skladen s standardom varnosti podatkov kartičnega poslovanja (PCI DSS-LEVEL 1).
  9. Obrazec »Finančni in ekonomski položaj«; PRILOGA.
  10. Vse morebitne ostale dokumente iz te ponudbe, s katerimi ponudnik … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), dokazuje, da ne obstajajo razlogi za izključitev, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, da njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da je prispela pravočasno ter da pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija.

 

Organ je z dopisom z dne 4. 3. 2022 pozval stranskega udeleženca na morebitno vključitev v postopek.

 

Stranski udeleženec je stransko udeležbo priglasil z dopisom z dne 9. 3. 2022. Navedel je, da predmetna zahteva predstavlja poseg v poslovno skrivnost, zato posredovanju zahtevanih dokumentov nasprotuje. Pri tem se je skliceval na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter upoštevaje 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[1] nadalje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2].

 

Organ je nato zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 297/06-2022 z dne 24. 3. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), in sicer je organ zavrnil dostop do:

-     referenčnega potrdila, iz katerega bo razvidno, da ponudnik izvaja dejavnost, ki je predmet tega razpisa vsaj dve leti, skupaj pa mora imeti v sistemu plačevanja parkirnine najmanj 2000 parkirnih mest;

-     tiskanega gradiva, PRILOGA 6 (brošure, prospekti), vezano na sistem plačevanja preko telefona;

-     dokazila o skladnosti ponujenega sistema za plačevanja parkirnine preko mobilnega telefona s standardom varnosti podatkov kartičnega poslovanja;

-     dokazila, da je sistem za plačevanje parkirnine preko mobilnega telefona skladen s standardom varnosti podatkov kartičnega poslovanja;

-     obrazca »Finančni in ekonomski položaj«; in

-     vseh morebitnih ostalih dokumentov iz te ponudbe, s katerimi stranski udeleženec kot ponudnik dokazuje, da ne obstajajo razlogi za izključitev, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, da njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da je prispela pravočasno ter da pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija.

Organ je prosilcu omogočil dostop do prilog 1 (ponudba), 2 (podatki o ponudniku, razen telefonske številke pooblaščene osebe, ki ni javno dostopna) in 5 (parafirana pogodba iz ponudbe) ter elektronskega sporočila, s katerim je ponudnik oddal ponudbo na naslov elektronske pošte info@okoljepiran.si in iz katerega je razvidno, kdaj je bila ponudnikova dokumentacija dostavljena. V nadaljevanju se je skliceval na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki napotuje na že omenjeni 39. člen ZGD-1, slednji pa na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, je pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS. Poslovna skrivnost so torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga ZPosS, pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu ter s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovne skrivnosti, da te ne ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Dokumentacija, dostop do katere je organ zavrnil, zajema edinstvena strokovna znanja in izkušnje na področju tehnološkega sistema plačevanja parkirnine in razkriva poslovne povezave. Razkritje teh informacij bi močno škodovalo gospodarskim interesom neizbranega ponudnika, zato je interes in zahteva, da se te informacije ohranijo kot strogo zaupne. Konkurenca na trgu mobilnih storitev na področju parkiranja je namreč velika in razkritje načina poslovanja podjetja, predvsem pa načina delovanja tehnološkega sistema plačevanja, bi poseglo v pošteno konkurenco med ponudniki teh storitev, predvsem pa bi neizbranemu ponudniku povzročilo veliko poslovno škodo, saj na trgu ne bi bili več konkurenčni, ker kot podjetje razpolagajo z edinstveno tehnologijo in načinom plačevanja parkirnine. Gre namreč za osebno še nerazkrito znanje in edinstven način poslovanja ter ju kot tako neizbrani ponudnik varuje kot strogo zaupne, vse z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Na podlagi navedenega je torej razkritje informacij, ki se nanašajo na vsebino ponudbe, ki predstavljajo poslovno skrivnost, v nasprotju z gospodarskim interesom neizbranega ponudnika, kar je kot stranski udeleženec utemeljil in razkritju poslovne skrivnosti nasprotoval. Dejstvo je, da je prosilec neposredni konkurent na trgu in želi na ta način pridobiti zaupne informacije, ki predstavljajo na trgu konkurenčno prednost in imajo tržno vrednost, saj je lahko prav zaradi teh prednosti podjetje na trgu uspešnejše. Zaščita strokovnih znanj in izkušenj ter poslovnih skrivnosti (nerazkritih poslovnih informacij) je bistvena za spodbujanje inovacijskih zmogljivosti podjetij ter njihove konkurenčnosti. Podatki v tem delu so zaupni, kar pomeni, da je skrivnost v zainteresiranih krogih na splošno neznana in ima za to tržno vrednost. Na podlagi navedenega je torej razkritje informacij, ki se nanašajo na vsebino ponudbe, predvsem poslovni model in tehnično dokumentacijo, in ki predstavljajo poslovno skrivnost, v nasprotju z gospodarskim interesom stranskega udeleženca. Pri teh podatkih gre namreč za nerazkrito poslovno znanje, ki predstavlja tržno vrednost in konkurenčno prednost pred prosilcem, ki kot neposredni konkurent nastopa na istem trgu, kakor tudi za informacije, ki pomenijo osebne podatke in poslovne povezave. To velja tudi za prilogo 3 (podatki o poslovanju na TRR), prilogo 4 (referenčno potrdilo) in prilogo 6 (tiskano gradivo). Stranski udeleženec je organu predstavil sistem, ki ga je ponudil v evidenčnem postopku javnega naročila. Gre za nerazkrito poslovno znanje in konkurent, ki mu je bilo oddano javno naročilo, želi na ta način priti do zaupnih informacij, ki predstavljajo za stranskega udeleženca poslovno prednost. Podatki o poslovanju na TRR pa niso podatki, ki bi bili javni. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da v obravnavanem primeru niso bile izražene okoliščine v prid interesu javnosti. Tehtanje okoliščin v danem primeru je tako organ pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Posledično se varujejo kot poslovna skrivnost. Tudi varovanje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, je namreč v javnem interesu.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 4. 4. 2022, ker se z odločitvijo organa ne strinja. Izpostavil je določbe 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, 39. člen ZGD-1 in 2. člen ZPosS. Nadalje je navedel, da so poleg podatkov iz 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[3] po stališču DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDDAJE JAVNIH NAROČIL (v nadaljevanju: DRK) v postopku javnih naročil javni še naslednji podatki[4]:

-     »Reference iz pridobljenih poslov gradnje v postopkih javnih naročil« ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (sklep št. 018-139/06-33-1556 in št. 018-046/2010-9);

-     Ker predmet javnega naročila, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni razvit izključno za potrebe konkretnega naročnika, je »označen prospektni material« javen dokument (sklep št. 018-077/2021-15);

-     »obrazci, ki jih v okviru razpisne dokumentacije naročnik pripravi in objavi na Portalu javnih naročil, ponudnik pa jih samo podpiše in žigosa«, so javni«….« (sklep št. 018-142/2015-16);

-     Specifikacija predmeta naročila: »kot specifikacijo ponudbenega blaga gre razumeti podatke, ki so relevantni za presojo tehnične ustreznosti ponujenega v ponudbi izbranega ponudnika – torej podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, kot jih je opredelil naročnik, in ki izhajajo med drugim iz tabele tehničnih podatkov. Navedeno pomeni, da so, v konkretnem primeru, poleg splošnih nazivov artiklov, javni tudi podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, zato bi moral naročnik oznako o poslovni skrivnosti  v tem delu spregledati in vlagatelju omogočiti vpogled v (javne«) podatke.« (sklep št. 018-117/2019-6);

-     Poziv naročnika ponudniku na dopolnitev in pojasnilo ponudbe: »naročnik bi vlagatelju moral omogočiti vpogled v ta poziv, ki je neločljivo vezan na vsebino ponudbe izbranega ponudnika, katere sestavni del so tudi njena pojasnila, dopolnitve oziroma spremembe. Državna revizijska komisija je pri tem še ugotovila, da je naročnik prikril tudi določene dele navodila izbranemu ponudniku za dopolnitev in pojasnilo, ki ne vsebujejo podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika in torej tudi ne poslovnih skrivnosti,…« (sklep št. 018-117/2019-6).

Glede na zapisano bi tako moral organ v delu, v katerem je zavrnil zahtevo prosilca, le-temu v celoti omogočiti vpogled oziroma mu posredovati zahtevano dokumentacijo:

-     Reference so javne, saj so pogoj za izkazovanje tehnične sposobnosti.

-     »Tiskana gradiva, priloga 6 (brošure, prospekti, vezano na sistem plačevanja preko telefona), dokazilo o skladnosti ponujenega sistema za plačevanja parkirnine preko mobilnega telefona s standardom varnosti podatkov kartičnega poslovanja« predstavljajo tehnično specifikacijo, ki je po 35. členu ZJN-3 javna, prav tako ne gre za nobeno prednost, ki bi jo bilo mogoče upoštevati.

-     Obrazec »finančni in ekonomski položaj« ter vpogled v vse ostale morebitne dokumentov iz te ponudbe, s katerimi stranski udeleženec kot ponudnik dokazuje, da ne obstajajo razlogi za izključitev, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, da njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da je prispela pravočasno ter da pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, pa predstavlja pogoje iz razpisa, poleg tega pa so to izjave, ki že pojmovno ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Poleg navedenega pa se v celoti sklicuje na vse odločitve IP, ki je stranskemu udeležencu razkril vse podatke iz ponudbe prosilca.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0628-04/2022 z dne 12. 4. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi zahtevo, poziv stranskemu udeležencu, odgovor stranskega udeleženca in izpodbijano odločbo.

 

IP je z dopisom št. 090-132/2022/2 z dne 20. 4. 2022 seznanil stranskega udeleženca s pritožbo. Stranski udeleženec se na poziv IP ni odzval (vročitev je bila sicer opravljena 21. 4. 2022).

 

Organ je na poziv IP posredoval še predmetno dokumentacijo neizbranega ponudnika.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, torej v delu, v katerem je organ prosilcu zavrnil dostop do naslednjih dokumentov ponudbene dokumentacije[5]:

-     obrazca »Finančni in ekonomski položaj«, Priloga 3;

-     referenčnega potrdila, Priloga 4;

-     tiskanega gradiva, Priloga 6 (brošure, prospekti);

-     dokazila, da je sistem za plačevanje parkirnine preko mobilnega telefona skladen s standardom varnosti podatkov kartičnega poslovanja, Priloga 7;

-     vseh morebitnih ostalih dokumentov iz te ponudbe, s katerimi stranski udeleženec kot ponudnik dokazuje, da ne obstajajo razlogi za izključitev, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, da njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da je prispela pravočasno ter da pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija.

 

Ti dokumenti so torej predmet presoje IP, razen dokumenti zadnje alineje (»vsi morebitni ostali dokumenti …«), saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Stranski udeleženec jih namreč s ponudbo organu ni posredoval. V zvezi s tem IP pripominja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati,
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

 

Povedano drugače, v delu zahteve, ki se nanaša na zahtevane »vse morebitne ostale dokumente iz te ponudbe, s katerimi stranski udeleženec kot ponudnik dokazuje, da ne obstajajo razlogi za izključitev, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, da njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da je prispela pravočasno ter da pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

 

IP nadalje ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

 

Ker je organ zavrnil dostop do predhodno navedenih dokumentov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjeme poslovne skrivnosti.

 

Izjema varstva poslovne skrivnosti

 

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

 

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

 

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[6], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

 

IP tako primarno ugotavlja, da že iz narave stvari izhaja, da gre pri podatkih prilog 3, 4 in 7 ter priloge 6 v delu, ki se nanaša na pregled nadzora za administratorja parkirišč, za podatke poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu, in torej podatki kot taki nedvomno vsebujejo določene poslovne informacije. Podatki o finančnem in ekonomskem položaju družbe ter o sklenjenih poslih, dokazila o skladnosti, vsebina administracije poročila in preverjanja po oceni IP nedvomno predstavljajo informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

 

Po oceni IP pa v preostalem delu tiskanega gradiva oziroma priloge 6 (razen v delu, ki se nanaša na pregled nadzora za administratorja parkirišč, kot že navedeno) ni izpolnjen prvi pogoj za uveljavljanje poslovne skrivnosti. IP po pregledu tega dela tiskanega gradiva namreč ugotavlja, da gre za splošne opise delovanje aplikacije stranskega udeleženca …, torej aplikacije, ki je splošno uporabna in so njeni uporabniki seznanjeni z njenim delovanjem. Povedano drugače, z delovanjem te aplikacije se lahko seznani vsakdo, ki jo uporablja oziroma želi uporabljati storitve stranskega udeleženca, od tega, kako se aplikacija namesti, omrežja, v katerem deluje, kako delujejo sms sporočila, kako poteka postopek plačila parkirnine, do načinov plačila. Pri predmetnih opisih namreč ne gre za dejanske tehnične rešitve, torej postopke in podatke, ki bi konkretno nakazovali na to, kako je bila aplikacija dejansko pripravljena za uporabo končnim uporabnikom. Posamezni podatki o delovanju aplikacije pa so tudi prosto dostopni na spletnih straneh, tudi z vidika nadzornika.[7] Ker po oceni IP pri teh podatkih ni izpolnjen že prvi od treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o poslovni skrivnosti po ZPosS, se presoja IP v nadaljevanju nanaša le na dokumente prilog 3, 4 in 7 ponudbene dokumentacije ter del tiskanega gradiva, pripravljenega za administratorja parkirišč.

 

Kot nadalje izhaja iz 2. člena ZPosS, morajo imeti informacije »tržno vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[8]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[9]

 

IP ugotavlja, da se stranski udeleženec v dopisu organu z dne 9. 3. 2022 glede poslovne skrivnosti ni konkretneje opredelil. Na splošno je navedel, da predmetna zahteva posega v poslovno skrivnost, zato posredovanju dokumentov prosilcu nasprotuje. Pri tem se je skliceval na določbe 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 39. člena ZGD-1, ki nadalje napotuje na določbe ZPosS.

 

Glede na to, da so predmet presoje IP v obravnavanem primeru informacije o poslovnem subjektu, ki deluje na konkurenčnem trgu, in da te informacije načeloma niso prosto dostopne, IP ocenjuje, da je podan tudi drugi pogoj, ki ga ZPosS zahteva za opredelitev neke informacije za poslovno skrivnost. IP namreč ugotavlja, da predstavljajo predmetni podatki informacije, katerih razkritje bi lahko potencialno škodovalo poslovnim in finančnim interesom stranskega udeleženca ter posledično tudi njegovi konkurenčni sposobnosti. Navedeno pa posledično pomeni, da imajo ti podatki za stranskega udeleženca določeno tržno vrednost.

 

IP nadalje ugotavlja tudi, da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani, saj stranski udeleženec razkritju zahtevanih podatkov nasprotuje. IP s tem ugotavlja, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko govorimo o poslovni skrivnosti po ZPosS. Za opredelitev podatkov za poslovno skrivnost ni bil posebej posredovan noben akt o poslovni skrivnosti, je pa povsem jasna volja stranskega udeleženca, da se predmetni podatki ne razkrijejo. ZPosS namreč ne zahteva pisne odredbe o poslovni skrivnosti v obliki posebnega akta, ampak je dovolj, da je imetnik poslovne skrivnosti informacije opredelil kot poslovno skrivnost v pisni obliki (z dopisom organu) in o tem seznanil osebe, ki prihajajo v stik s to informacijo (organ in IP).

 

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP tako ugotavlja, da so izpolnjene vse alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre pri zahtevanih podatkih prilog 3, 4 in 7 ponudbene dokumentacije ter del tiskanega gradiva, pripravljenega za administratorja parkirišč, za informacije, ki niso splošno znane in imajo tržno vrednost ter da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani.

 

Nadalje se presoja IP osredotoča še na določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost sne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

V obravnavanem primeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, pridobljenih v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, zato se presoja IP osredotoča še na to, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka dokumenti, vezani na postopek javnega naročanja. Ponudbena dokumentacija, ki je predmet presoje, je bila pridobljena v postopku naročila male vrednosti, t.im. »evidenčnega naročila«. V 21. členu ZJN-3, z naslovom »mejne vrednosti za uporabo zakona«, je določeno, da je za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka tega člena (kot v obravnavanem primeru), naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu z drugim odstavkom. Naročnik mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom tega zakona. Pri »evidenčnih naročilih« se torej uporabljajo zgolj določene določbe ZJN-3, med katerimi pa ni 35. člena, ki ureja javnost podatkov, in ga izpostavlja prosilec.

 

In ker v obravnavanem primeru ne gre za izbranega ponudnika, dostopa do teh podatkov ni mogoče  omogočiti niti z vidika 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ali v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ker gre v obravnavani zadevi za neizbranega ponudnika, do porabe javnih sredstev namreč ni prišlo.

 

V zvezi s sklicevanjem prosilca na odločitve IP, ki je stranskemu udeležencu v drugih pritožbenih postopkih v celoti razkril vse podatke iz ponudbe prosilca, IP poudarja, da ne gre za identično situacijo, saj v predmetni zadevi niso zahtevani dokumenti izbranega ponudnika, torej ponudnika, ki je sklenil z organom pogodbo, na podlagi katere bi prišlo do porabe javnih sredstev.

 

V zvezi z odločitvami DRK, ki jih je izpostavil prosilec, pa IP poudarja, da se pristojnosti DRK in IP razlikujejo. DRK pri presoji posamezne zadeve ne izhaja iz določb ZDIJZ in torej pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da je na koncu priloge 6, torej tiskanega gradiva, podatek o elektronskem naslovu direktorja stranskega udeleženca. IP se tako opredeljuje še do izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[10]. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[11] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da predstavlja podatek o elektronskem naslovu direktorja stranskega udeleženca na zadnji strani tiskanega gradiva – priloga 6 nedvomno osebni podatek.

 

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo tega osebnega podatka (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

 

Podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu elektronske pošte praviloma niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[12] Če posamezen subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne.

 

Upoštevaje navedeno IP v obravnavnem primeru ugotavlja, da elektronski naslov direktorja stranskega udeleženca ni prosto dostopen, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na del tiskanega gradiva - priloga 6, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega (varstvo poslovne skrivnosti) in tretjega odstavka (varstvo osebnega podatka) 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[13] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17,  22/19 – ZPosS, 158/20 – ZintPK-C in 18/21.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22.

[4] Odločitev DRK št. 018-117/2019-6.

 

[5] https://okoljepiran.si/wp-content/uploads/2021/12/EVIDENCNI-POSTOPEK-ODDAJE-JAVNEGA-NAROCILA-SMS-PARKING-31.12.2021.pdf

[6] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[7] https://www....

[8] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[9] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

 

[10] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[11] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[12] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf 

[13] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16,  30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.