Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Javni holding Maribor

+ -
Datum: 04.05.2022
Številka: 090-115/2022
Kategorije: Mediji, Osebni podatek

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov glede nekdanjega direktorja javnega podjetja. IP je v pritožbenem postopku najprej ugotovil, da niso izpolnjene procesne predpostavke po devetem odstavku 45. člena ZMed pri zahtevanih podatkih o finančnih zahtevkih nekdanjega direktorja. Pritožbo prosilca je tako tem delu zavrgel s sklepom. Za ostale zahtevane podatke pa je IP ugotovil, da so procesne predpostavke po devetem odstavku 45. člena ZMed izpolnjene ter da se zahtevani podatki nanašajo na porabo javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in informacije o zakonitem zastopniku (direktorju) po 2. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Prosilcu je torej v tem delu pritožbe ugodil in organu naložil posredovanje zahtevanih podatkov.

 

ODLOČBA:

 

 Številka: 090-115/2022/4

Datum: 4. 5. 2022

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 67/19 - odl. US in 82/21; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter prvega odstavka 246. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 3. 2022, zoper zavrnilne odgovore Javnega holdinga Maribor, družbe za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb d.o.o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), z dne 9. 3. 2022, 15. 3. 2022 in 16. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednji

 

SKLEP:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 17. 3. 2022 se v delu, ki se nanaša na vprašanje o morebitnih finančnih zahtevkih nekdanjega direktorja … do Energetike Maribor d.o.o., zavrže.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

in

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 17. 3. 2022 se ugodi in se zavrnilna odgovora organa z dne 15. 3. 2022 in 16. 3. 2022, ki se nanašata na vprašanja o razlogih, zaradi katerih je … po razrešitvi v podjetju ostal zaposlen še tri mesece, in na kakšni zakonski podlagi, kakšno plačo je prejemal v tem obdobju in kakšne so bile njegove zadolžitve, odpravita ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

  • redno odpoved pogodbe o zaposlitvi … z dne 3. 12. 2021, na način, da mu posreduje:
  • podatke o imenu in priimku naslovnika, kraju in datumu ter nazivu pogodbe,
  • izrek pogodbe, pri čemer v točki 1 izreka prekrije podatke o stopnji izobrazbe, datumu rojstva in naslovu bivališča nekdanjega direktorja ter točko 6 izreka,
  • podpis in žig na koncu pogodbe;
  • plačilne liste za mesece december 2021 ter januar in februar 2022, na način, da mu posreduje podatke o:
  • mesecu izplačila,
  • imenu in priimku prejemnika,
  • delovnem mestu in
  • bruto znesku skupaj z dodatki.«.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

 

Prosilec je z elektronsko zahtevo z dne 8. 3. 2022 zaprosil za naslednje informacije:

  • »Ali je bivši direktor … še zmeraj zaposlen v družbi Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o., Jadranska cesta 28, Maribor (v nadaljevanju: Energetika Maribor d.o.o.)?«,
  • Če da, na katerem delovnem mestu, na podlagi katere pogodbe, kakšne so njegove zadolžitve in kakšno plačo prejema?
  • Ali ima … do Energetike Maribor d.o.o. kakršnekoli finančne zahtevke?«.

 

Organ je 9. 3. 2022 prosilcu odgovoril, da … ni več zaposlen v Energetiki Maribor d.o.o., in da morebitnih zahtevkov imenovanega iz naslova izpolnjevanja pogodbenih obveznosti za zdaj ne more komentirati.

 

Prosilec je nato 11. 3. 2022 zahteval od organa še odgovore na dodatna vprašanja, in sicer »Kakšni so razlogi, da je … po razrešitvi v podjetju ostal zaposlen še tri mesece in na kakšni zakonski podlagi, kakšno plačo je prejemal v tem obdobju in kakšne so bile njegove zadolžitve?«. Navedel je, da je bil po njegovih informacijah … zaposlen v Energetiki Maribor d.o.o. še do 24. 2. 2022, in to kljub temu, da ga je nadzorni svet razrešil že konec novembra 2021.

 

Organ je prosilcu 15. 3. 2022 odgovoril, da podatki o zaposlitvi … po razrešitvi s funkcije direktorja niso več javni, zato jih zaradi varstva osebnih podatkov ne more komentirati.

 

Prosilec je nato istega dne zaprosil organ, da poda pravno podlago za trditve, da podatki o …  niso več javni in da jih zaradi varstva osebnih podatkov ne more komentirati.

 

Organ je nato 16. 3. 2022 prosilcu odgovoril, da je … zapadel pod varstvo osebnih podatkov, enako kot ostali zaposleni v podjetju, in zaradi tega informacije o njegovi zaposlitvi, kot je organ pojasnil že v predhodnem odgovoru, niso več javne in jih z vidika varstva osebnih podatkov ne more podajati. Zaposleni v podjetjih iz Skupine Javnega holdinga Maribor niso javni uslužbenci in tako pri navajanju podatkov, povezanih z njimi, podjetja niso podvržena določilom Zakona o javnih uslužbencih.

 

Prosilec je zoper zavrnilni odgovor organa vložil pritožbo z dne 17. 3. 2022. Navedel je, da je IP v preteklosti (odločba št. 090-130/2019/7) odločil, da Sporazum o prekinitvi delovnega razmerja s predsednico uprave SDH predstavlja informacijo javnega značaja, v delu, v katerem se nanaša na porabo javnih sredstev. Prav tako je IP v zadevi št. 090-187/2020/7 odločil, da podatek o bruto znesku odpravnine direktorja javnega podjetja predstavlja absolutno javen podatek, ker gre za porabo javnih sredstev. Analogno preteklim odločitvam IP prosilec tako meni, da je tudi organ dolžan razkriti zahtevane podatke na vprašanja z dne 8. in 11. 3. 2022, citirano:

  • »Prosim za informacijo, ali ima … do Energetike Maribor d.o.o. kakršnekoli finančne zahtevke.
  • Kakšni so razlogi, da je … po razrešitvi v podjetju ostal zaposlen še tri mesece in na kakšni zakonski podlagi, kakšno plačo je prejemal v tem obdobju in kakšne so bile njegove zadolžitve?«.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega odgovora ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. z dne 30. 3. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil predhodno povzeti zahtevi prosilca in odgovore organa. Dodatno je pojasnil, da vztraja pri svojem mnenju oziroma novinarju podanih odgovorih. Dejstvo je, da je … zdaj že nekdanji direktor Energetike Maribor d.o.o.. S funkcije je bil razrešen 30. 11. 2021 in s tem dnem mu je tudi prenehala funkcija direktorja družbe Energetike Maribor d.o.o. ter kot takega »status javne osebe«. Z dnem prenehanja opravljanja funkcije direktorja družbe je tako kot vsi ostali zaposleni podvržen varstvu osebnih podatkov, zaradi česar informacije o njegovem statusu in podlagah zaposlitve niso več javne in jih z vidika varstva osebnih podatkov organ ne more podajati. Zaposleni v komunalnih podjetjih, tudi če so ta v neposredni ali posredni večinski lasti lokalnih skupnosti, ne zapadejo pod določila Zakona o javnih uslužbencih.

 

Na poziv IP št. 090-115/2022/2 z dne 1. 4. 2022 je organ posredoval IP pogodbo o poslovodenju, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, elektronsko sporočilo z dne 24. 2. 2022 ter izplačilne liste december 2021, januar 2021 in februar 2022.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem pa odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. IP ob tem pojasnjuje, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilni odgovori organa na vprašanja o finančnih zahtevkih nekdanjega direktorja … do Energetike Maribor d.o.o., razlogih, zaradi katerih je imenovani po razrešitvi v podjetju ostal zaposlen še tri mesece, in na kakšni zakonski podlagi, plači, ki jo je prejemal v tem obdobju, in njegovih zadolžitvah, štejejo kot zavrnilna odločba.

 

IP dalje pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed).

 

Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed.

 

Ker je prosilec zahteval informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1. a člena ZDIJZ.

 

Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki.

 

V zvezi z obstojem informacije javnega značaja v materializirani obliki IP, po pregledu posredovanih dokumentov, ugotavlja, da:

  • Organ s podatki o finančnih zahtevkih nekdanjega direktorja … do javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. ne razpolaga v materializirani obliki.
  • Podatki o razlogih, zaradi katerih je imenovani ostal v podjetju po prenehanju mandata direktorja, zakonski podlagi, da je imenovani ostal zaposlen še tri mesece po razrešitvi, ter o njegovih zadolžitvah v tem času, izhajajo iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 12. 2021;
  • Podatki o plači, ki jo je nekdanji direktor prejemal v tem obdobju, izhajajo iz posredovanih plačilnih list za mesece december 2021 ter januar in februar 2022.

 

Izhajajoč iz navedenega IP tako ugotavlja:

  1. Da niso izpolnjene procesne predpostavke po devetem odstavku 45. člena ZMed pri zahtevanih podatkih o finančnih zahtevkih nekdanjega direktorja, kar pomeni, da se zahteva prosilca v tem delu zavrže, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. Če pritožba ni dovoljena, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. Ker torej zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi razpolagal organ, pritožba prosilca v tem delu ni dovoljena.
  2. Da podatki o preostalih zahtevanih informacijah izhajajo iz dokumentov, s katerimi organ razpolaga in jih je tudi posredoval IP.

 

V obravnavanem primeru IP nadalje ugotavlja, da je organ podvržen določbam ZDIJZ (in posledično ZMed), saj kot javno podjetje in kot pravna oseba javnega prava sodi med organe iz 1. člena ZDIJZ, zato, v skladu z 2. členom ZDIJZ, zanj primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja. Ker se IP v dosedanji praksi še ni opredeljeval do statusa organa, se do le-tega opredeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

 

Pravna teorija in upravnosodna praksa sta v zadevah dostopa do informacij javnega značaja opredelili več kriterijev, ki so pomembni za opredelitev javnopravnega oziroma zasebnopravnega statusa pravne osebe. Med te kriterije med drugim spadajo način ustanovitve, namen delovanja, morebitno izvajanje javnih nalog, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja in narava funkcij oziroma delovanja ter način financiranja.[1] V zvezi s tem je sodna praksa v svojih odločitvah še posebej poudarila, da izpolnjevanje nobenega od naštetih (ali ostalih podobnih) kriterijev ne daje enopomenskega odgovora o statusu pravne osebe, temveč so ti kriteriji le pripomoček pri presoji, ali je mogoče v konkretnem obravnavanem primeru ugotoviti dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti subjekta, da ga je mogoče šteti za osebo javnega prava.[2] Povedano drugače, pravnoorganizacijska oblika posameznega subjekta (v obravnavanem primeru npr. d.o.o.) je povsem irelevantna, če so podani drugi kriteriji, ki takšen subjekt uvrstijo med osebe javnega prava. Kot temeljni opredelilni element pravne osebe se najpogosteje navaja ustanovitveni akt, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali drug oblastni akt (npr. uredba, odlok). Poleg tega kriterija, se kot opredelilni kriteriji navajajo še izvajanje javnih pooblastil, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo (če gre za člansko obliko), obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje ipd … Vse kriterije je potrebno obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora.

 

Ustanovitveni akt

 

V zvezi z ustanovitvijo organa, ki po sodni praksi in praksi IP spada med najpomembnejše od prej omenjenih kriterijev, IP ugotavlja da organ sicer ni bil ustanovljen z zakonom, vendar pa je zakon izrecno predvidel možnost ustanovitve takšne družbe. Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS)[3] namreč v 13. členu ureja možnost ustanovitve javnega holdinga, kot subjekta, ki naj lokalni skupnosti (občini) zagotovi strokovno tehnično, organizacijsko in razvojno podporo pri upravljanju oziroma koordiniranju izvajanja gospodarskih javnih služb. Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: MOM) je na tej pravni podlagi tako sprejela Odlok o ustanovitvi javnega holdinga Maribor d.o.o. (v nadaljevanju: Odlok)[4], in sicer zaradi skupnega mestnega razvoja, enotnih strokovnih podlag, enotnih metodologij spremljanja poslovanja gospodarskih javnih služb skupnega nadzora in z namenom dviga produktivnosti in racionalizacije poslovanja in delovanja vseh družb, ki izvajajo gospodarske javne službe. Razlog za ustanovitev organa je torej bil izboljšanje vodenja javnih podjetij in gospodarskih družb, katerih družbenik je MOM, in ki izvajajo gospodarske javne službe.[5] Odlok v 3. členu določa, da se za vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem organa, ki niso urejena s tem odlokom, uporabljajo določila ZGJS in Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[6]. Dejavnosti organa se v skladu z Odlokom financirajo s sredstvi, ustvarjenimi z lastnim poslovanjem, sredstvi, ki se ustvarijo z udeležbo na dobičku javnih podjetij in gospodarskih družb, iz sredstev proračuna in drugih sredstev ter iz drugih virov (28. člen). Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je MOM, poslovnega deleža družbe pa se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo (peti odstavek 10. člena Odloka). MOM je nadalje sprejela Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: Akt)[7], s katerim je ustanovila organ za opravljanje strokovnotehničnih, organizacijskih in razvojnih nalog na področju javnih služb (1. člen) ter nanj prenesla ustanoviteljstvo in upravljanje javnih podjetij, med drugim tudi Energetike Maribor d.o.o. (8. člen).[8] V zvezi s tem Akt v zadnjem odstavku 8. člena določa, da poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev v javnem holdingu ni dopustno prenesti na fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava. MOM kot ustanoviteljica organa je torej edini družbenik, pri čemer ima organ poleg direktorja še nadzorni svet, sestavljen iz štirih predstavnikov ustanoviteljice in dveh članov predstavnikov delavcev kapitalsko povezanih družb (10. in 18. člen). IP tako zaključuje, da je zakon predvidel možnost ustanovitve organa, pri tem predpisal temeljne značilnosti in dejavnosti, ter da je bil organ ustanovljen z oblastnim aktom – odlokom občine. Takšen način ustanovitve je nedvomno mogoče šteti kot močan razlog za to, da je treba organ šteti za osebo javnega prava.

 

Dejavnost

 

Kot izhaja že iz predhodnih navedb, je dejavnost organa izrazito v javnem interesu, saj opravlja naloge na področju izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so nedvomno namenjene zadovoljevanju javnih potreb. V skladu z ZGJS se namreč z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina (kot v obravnavanem primeru) ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu (drugi odstavek 1. člena). Pri zagotavljanju javnih dobrin pa je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (drugi odstavek 2. člena ZGJS). Dejavnosti organa so sicer opredeljene v 9. členu Odloka in so vezane na delovanje javnih podjetij, povezanih v holding, pri čemer je določeno, da lahko opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

 

Pravice ustanoviteljice

 

V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Odloka posebne pravice ustanovitelja javnih podjetij, ki jih določa 26. člen ZGJS, izvršujejo pristojni organi MOM. Nadalje IP ugotavlja, da direktorja organa imenuje in razrešuje nadzorni svet (18. člen Odloka), pri čemer le-tega od šestih članov sestavljajo štirje člani, ki so predstavniki občine kot ustanoviteljice (21. člen Odloka). Vodenje poslov organa torej v pretežnem delu nadzoruje občina, pri tem pa lahko občina kot ustanoviteljica zahteva od direktorja kakršnekoli informacije za izvajanje nadzora (23. člen Odloka). Prav tako ima občina kot ustanoviteljica pravico do vseh informacij glede poslovanja organa, organ ji je dolžan zagotoviti tudi informacije o poslovanju vsej javnih podjetij in gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je organ,… (14. člen Odloka).

 

Na podlagi zgoraj navedenih kriterijev, ki se uporabljajo za presojo, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, IP brez dvoma ugotavlja, da je organ oseba javnega prava, osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezane za posredovanje informacij javnega značaja. V primeru pravnih oseb javnega prava so iz režima dostopa do informacij javnega značaja v skladu z dosedanjo teorijo in prakso izjemoma izvzete le informacije, ki se nanašajo izključno na (morebitno) tržno dejavnost, ki bi jo takšna oseba opravljala. Pri obravnavanih podatkih pa gre za informacije, ki se nanašajo na položaj in plačila nekdanjemu direktorju javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. po njegovi razrešitvi, zato le-ti nedvomno sodijo v režim dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP tako zaključuje, da gre nedvomno za informacije, ki spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ in kot take izpolnjujejo tudi vse ostale kriterije za obstoj informacij javnega značaja, saj organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Povedano drugače, pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ so v obravnavanem primeru izpolnjeni.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov (razen v delu zahteve, ki jo je s sklepom zavrgel).

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[9], ki jo je izpostavil že organ. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[10] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da so predmet zahteve prosilca osebni podatki, saj se zahteva nanaša na podatke posameznika, in sicer nekdanjega direktorja javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o.. Kot že navedeno, predmet zahteve so razlogi, zakaj je imenovani po razrešitvi v podjetju ostal zaposlen še tri mesece in na kakšni zakonski podlagi, plači, ki jo je prejemal v tem obdobju ter njegovih zadolžitvah v tem času. Osebni podatki so tudi podatki podpisnika predmetne pogodbe, direktorja javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o..

 

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

 

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

  • Iz javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih je bilo javno podjetje Energetika Maribor, d.o.o., ustanovljeno, je nesporno, da razpolaga in upravlja z javnimi sredstvi ter da je vsakršno razpolaganje z javnimi sredstvi, javno. Iz Poslovnega registra Slovenije[11] namreč izhaja, da je edini družbenik Energetike Maribor d.o.o. organ in da je Energetika Maribor d.o.o.:
  1. gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava;
  1. javno podjetje kot izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. (v nadaljevanju Odlok)[12].

Javno podjetje je pravni naslednik Javnega podjetja Toplotna oskrba, d.o.o., Maribor (14. člen Odloka). Osnovni kapital družbe je zagotovila s svojim osnovnim vložkom MOM, na temelju vloženega osnovnega vložka pa obstaja en sam poslovni delež, ki ga v višini 100% poseduje edini ustanovitelj (2. člen Odloka). V skladu s 1. členom Odloka Energetika Maribor d.o.o. opravlja dejavnosti iz tega akta kot izbirno gospodarsko javno službo. Lahko opravlja tudi dejavnosti, ki nimajo značaja gospodarskih javnih služb vendar le, če s tem soglaša ustanovitelj, opravljanje teh dejavnosti mora zagotoviti profit, pri čemer se pozitivni rezultat iz opravljanja teh dejavnosti nameni opravljanju dejavnosti javne službe (6. člen Odloka). Primarna dejavnost podjetja je sicer oskrba s paro in vročo vodo, ki jo opravlja kot gospodarsko javno službo (4. člen Odloka). Kot je IP ugotovil že v več pritožbenih postopkih (npr. odločbe IP št. 090-115/2020 z dne 7. 7. 2020, št. 090-37/2020 z dne 28. 5. 2020, št. 090-277/2019 z dne 9. 1. 2020, št. 090-283/2020 z dne 9. 12. 2020 ali npr. št. 090-7/2021 z dne 3. 3. 2021) so javna podjetja (kamor spada tudi Energetika Maribor d.o.o.) zavezanci v celotni sferi svojega javnopravnega delovanja, zanje pa se uporablja definicija informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Delovno področje javnega podjetja tako zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi dejavnostmi (npr. obračunavanje stroškov za dobavljeno toploto), pa tudi podatki o porabi pozitivnih rezultatov iz opravljanja drugih dejavnosti, saj jih mora nameniti opravljanju dejavnosti javne službe (6. člen Odloka).

  • Zakonito podlago za razkritje predmetnih osebnih podatkov v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, odstavka 10. člena ZVOP-1 (pravne podlage v zasebnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vpliva na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ.
  • Gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, zato predstavlja konkretno zakonsko podlago za posredovanje le-teh javnosti določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Poraba javnih sredstev je torej absolutna izjema od izjem in predstavlja absolutno javni podatek, ne glede na obstoj določenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne glede obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, ki je podana v obravnavanem primeru.
  • ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je namreč potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[13] Prav tako se je IP pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (v nadaljevanju ZRacS-1)[14]. ZRacS-1 v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 nadalje določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev pravna oseba javnega prava ali njena enota ter pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

- da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;

- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;

- da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.

Iz navedene določbe ZRacS-1 torej izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev tudi oseba zasebnega prava, ki izvaja javno službo, in gospodarska družba, v kateri ima lokalna skupnost večinski delež. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja tako logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa npr. tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov. Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem javne porabe iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1.

  • Ker pa je javno podjetje Energetika Maribor d.o.o. tudi gospodarska družba pod prevladujočim vplivom, je treba upoštevati tudi določbo 2. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi informacija o vrsti zastopnika, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. In upoštevaje to določbo je nadalje potrebno upoštevati še določbo drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki določa absolutno javnost teh podatkov z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Iz Predloga zakona (ZDIJZ-C) namreč izhaja, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava upravljajo s premoženjem Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava oziroma delujejo pod vplivom javne oblasti, kar posledično prinaša tudi povečano odgovornost do javnosti.[15] Pri tem je predlagatelj zakona izhajal tudi iz dejstva, da so prejemki direktorjev v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti, zakonsko urejeni.[16] Z ZPPOGD so namreč določena pravila, ki jih morajo člani organov nadzora upoštevati pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam direktorjev.
  • V obravnavanem primeru je prav tako podana ustrezna pravna podlaga za dostop do podatkov o imenu, priimku, podpisu in položaju v družbi zakonitega zastopnika Energetike Maribor d.o.o. na koncu predmetne pogodbe. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[17] in Zakona o sodnem registru[18], podpis pa izkazuje veljavnost sklenitve pogodbe s strani pooblaščene osebe

 

Upoštevaje navedeno IP ob pregledu predmetnih dokumentov, ki jih je navedel predhodno, ugotavlja, da se zahtevani podatki nanašajo na porabo javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in informacije o zakonitem zastopniku (direktorju) po 2. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato je organu naložil posredovanje zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. IP tako zaključuje, da so predmet zahteve v obravnavanem primeru osebni podatki, ki niso varovani. IP je pri odločitvi izhajal iz predmeta zahteve ter dejstva, da je pri posredovanju podatkov razvidno, iz katerih dokumentov izhajajo zahtevani podatki.

 

IP po uradni dolžnosti ni ugotovil drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ.

 

Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu pa je pritožbo prosilca zavrgel, na podlagi prvega odstavka 246. ZUP, kot to izhaja iz 1. točke tega sklepa.

 

V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati podatke oziroma napotilo, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2 izreka tega sklepa in točke 2 odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[19] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo oziroma sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Npr. odločba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010, in dr. Rajko Pirnat, Vrsta in značilnosti pravnih oseb: Pravne osebe javnega prava, sistem ali kaos, Podjetje in delo 1999, str. 910.

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1503/2015-16.

[3] Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40.

[4] http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/PodrobnostiDokumenta.aspx?SectionID=e209d372-52ac-4bf7-8ffd-60d0f6bb4a43

[5] https://www.jhmb.si/sites/default/files/ostalagradiva/Odlok%20o%20ustanovitvi%20Javnega%20holdinga%20Maribor%20d.o.o.%20-%20PRVA%20OBRAVNAVA.pdf

[6] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 159/20 – ZIntPK-C in 18/21.

[7] https://www.ajpes.si/eObjave/datoteka.asp?id=4828519&d=15487498

[8] Tako izhaja tudi iz revijskega poročila Računskega sodišča:

https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/SnagaMB-sortir/SnagaMBsortir_SP16-20_RevizijskoP.pdf

 

[9] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[10] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[11] https://www.ajpes.si/podjetje/Energetika_Maribor_d.o.o.?enota=127425&EnotaStatus=1

[12] http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=2fc52e9c-e03b-4c68-b48b-f8af492b2df0

[13] Tako npr. sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016.

[14] Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12.

[15] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona od dostopu do informacij javnega značaja, katerega besedilo je Vlada določila na 27. redni seji 3. 10. 2013:

https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/cf5e0653d612e36358135ddfb7b552f92c10463a7cec9b4a69e6796c50189667.

[16] Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti  (ZPPOGD).

[17] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[18] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[19] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.