prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vse dokumente v zvezi z določenim inšpekcijskim postopkom. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov in varovanja tajnosti vira prijave. Prosilec se je pritožil zoper posredovan uradni zaznamek o telefonskem razgovoru inšpektorja z ravnateljico šole, v katerem je organ prekril osebno mnenje ravnateljice, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede zahtevanega uradnega zaznamka podana izjema varstva osebnih podatkov, saj vsebuje osebna mnenja oz. stališče ravnateljice, kar predstavlja subjektivno dojemanje predmeta nadzora in presega okvir informacij, ki predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem, v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

ODLOČBA:

Številka: 090-49/2021/2

Datum: 2. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 2. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-037/2020/5 z dne 26. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 9. 2. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport št. 090-037/2020/5 z dne 26. 1. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 30. 11. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga v zvezi z OŠ Srečka Kosovela Sežana in so bile ustvarjene od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019. Zahtevane informacije želi pridobiti v elektronski obliki.

Organ je po izdaji sklepa št. 090-037-2020/2 z dne 7. 12. 2020, o podaljšanju roka za odločitev, izdal odločbo št. 090-037/2020/5 z dne 26. 1. 2021, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in varovanja tajnosti vira prijave, pri čemer se je skliceval na 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da z zahtevani dokumenti razpolaga v materializirani obliki, nahajajo pa se v zadevah št. 20102-305-2018, 20102-053-2019, 20102-134-2019, 20102-135-2019, 20102-136-2019, 20102-117-2019, 20102-132-2019. Organ je navedel, da so dokumenti postopkov št. 20102-132-2019 in dokumenti izdani v letu 2019, vodeni v postopku št. 20102-305-2018, že objavljeni na spletnih straneh organa, zato je skladno z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilca napotil na že objavljene zahtevane informacije. Glede prilog dokumenta št. 20102-132/2019/4 (dokument šole 061-1/2019/4 z dne 20. 5. 2019), je organ prosilca napotil na objavljene zapisnike sveta šole in sveta staršev, ki so dostopni na spletni strani Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana, pod zavihkom »Za javnost«. Zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varstva osebnih podatkov, je organ iz posredovanih dokumentov izločil varovane osebne podatke, torej vse podatke o prijavitelju in učencu, navedene v dokumentih postopka št. 20102-053-2019, in sicer imena, priimke, naslove, kontaktne številke, elektronske naslove, ocene in rešitve učenca lastnoročno zapisane na ocenjevanju znanja ter osebna mnenja posameznikov, ki so podajali osebni pogled na reševanje zadeve oz. dogodkov. Organ je navedel, da lastno mnenje ne pomeni informacije javnega značaja, saj bi razkritje posameznih opisovanj učencev, že iz samih izjav in opisov dejanj, ki so vsebovani v dokumentih, prosilcu omogočilo določljivost fizične osebe. V določenih navedbah se vsebina nanaša na druge osebne okoliščine, kot npr. na problematiko disciplinske narave, oceno kakovosti del v šoli skozi osebne lastnosti, medsebojne odnose, itd., kar predstavlja informacije, ki kažejo na osebne lastnosti posameznikov. Organ je še navedel, da se prav tako ne morejo razkriti izpostavljena vprašanja staršev na sestankih, in sicer v delu, kjer so zapisane osebne lastnosti posameznikov. Organ je iz posredovanih dokumentov izločil tudi subjektivno opisovanje in opredeljevanje do predmeta nadzora, ki v nobenem primeru ne služi kot ugotavljanje dejanskega stanja v postopku, ima pa dokazno vrednost. Na podlagi te izjeme je iz dokumentacije izločil tudi vse podatke o učencih s posebnimi potrebami, ki na kakršenkoli način govorijo o osebnih podatkih učenca, njegovi evalvaciji, uspehih, primanjkljajih, napredku, obnašanju ipd..

Dne 9. 2. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-037/2020/5 z dne 26. 1. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu je organ neupravičeno zavrnil dostop do delov uradnega zaznamka št. 20102-305-2018//26, ker naj bi šlo za lastno mnenje posameznika. Prosilec je navedel, da gre za uradni zaznamek o telefonskem razgovoru inšpektorja z ravnateljico šole, ki je uradna oseba zavezanca v postopku in predstojnica zavoda, zato meni, da ne gre za osebno zaznavo, saj stranka v postopku ni bila ravnateljica osebno, ampak šola, ki jo je ravnateljica zastopala. Prosilec meni, da organ s prekrivanjem delov dokumenta želi prekriti kakšne druge informacije javnega značaja, zato prosi, da mu organ dokument posreduje v celoti oz. ga pošlje v presojo IP.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-37/2020/9 z dne 12. 2. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka  245. člena ZUP.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako ni sporen obstoj zahtevanih informacij. Sporno pa je, ali je organ upravičeno zavrnil dostop do dela uradnega zaznamka št. 20102-305-2018/26 z dne 29. 1. 2019, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Ker se je organ pri zavrnitvi dostop do uradnega zaznamka št. 20102-305-2018/26 z dne 29. 1. 2019, skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu delno zavrnil dostop do uradnega zaznamka št. 20102-305-2018/26 z dne 29. 1. 2019, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Po pregledu zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da iz dela vsebine uradnega zaznamka št. 20102-305-2018/26 z dne 29. 1. 2019 izhaja osebna zaznava oz. osebno stališče ravnateljice glede ravnanja določenih oseb, kar predstavlja subjektivno dojemanje predmeta nadzora. Ob tem IP poudarja, da niso osebni podatki zgolj podatki o imenih in priimkih fizičnih oseb, temveč tudi osebna mnenja oz. stališča posameznika, za katere mora obstajati zakonska podlaga za javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ.

Ker je IP ugotovil, da iz zahtevanega dokument izhaja, da ta vsebujejo izjave in navedbe (torej osebne podatke) predstojnika javnega organa oz. ravnateljice in ker, kot je obrazloženo zgoraj, mora biti v primerih obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju možnost privolitve določena z zakonom, je IP v nadaljevanju presojal, ali pravno podlago za njihovo razkritje predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (pri tem pa ne gre za izjeme iz 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Ker gre pri citirani določbi za »izjemo od izjeme«, ki omogoča pridobitev določenih podatkov, ki sicer sodijo v kategorijo po posebnem predpisu varovanih osebnih podatkov, je treba to izjemo tolmačiti restriktivno. Glede na navedeno, ZDIJZ torej vsebuje izjeme, ki pomenijo pomemben poseg v posameznikovo informacijsko zasebnost, kot je določena v prvem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije. Javni uslužbenec mora namreč dopustiti tiste meje posega v njegovo informacijsko zasebnost, ki jih je zakonodajalec določil z namenom preglednosti porabe javnih sredstev, ali v zvezi z delovnih razmerjem. Po tej »izjemi od izjem« pa niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ob tem IP opozarja na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa, in sicer pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in drugih podatkov, povezanih z delovnim razmerjem, ki ga opravlja. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tej doktrini sledi tudi praksa IP in sodna praksa Upravnega in Vrhovega sodišča, iz katere izhaja, da javni uslužbenci upravičeno pričakujejo poseg v zasebnost le glede podatkov o svojem imenu in priimku ter tistih informacij, ki predstavljajo pogoje za zasedbo delovnega mesta.

Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Glede na navedeno, je po presoji IP odločitev organa, da prosilcu skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, iz posredovanega uradnega zaznamka št. 20102-305-2018/26 z dne 29. 1. 2019, izloči varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonita pravna podlaga, pravilna. Zahtevani dokument namreč vsebuje osebno mnenje oz. stališče ravnateljice, ki so tudi po presoji IP strogo osebna in predstavljajo subjektivno dojemanje predmeta nadzora in zato presegajo okvir informacij, ki predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem, v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Enako stališče je IP že zavzel v vsebinsko primerljivih zadevah 090-55/2018/3 z dne 17. 4. 2018, 090-275/2017 z dne 24. 11. 2017.

Upoštevaje vse navedeno je IP sledil odločitvi organa in v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.