prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

IP je v predmetni zadevi odločal v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022. Ob tem je IP upošteval stališče sodišča, da v predhodnem postopku ni ravnal v skladu z izhodišči iz 7. člena ZDIJZ, saj razen osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb ni prekril vseh naveznih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost. V skladu z navodilom sodišča je IP tako v postopku ponovno presojal možnost izvedbe delnega dostopa do zahtevanih prijav in ugotovil, da delni dostop ni mogoč, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-25/2020/15
Datum: 26. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 1. 2020, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020, v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS št.  I U 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

I.    Pritožba prosilca z dne 17. 1. 2020 zoper 1. točko izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020, se zavrne.

II.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 13. 12. 2020 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval vse informacije javnega značaja (npr. vse dokumente, dopise, uradne zaznamke in uradne zaznamke telefonskih razgovorov ipd.), ki jih je organ izdelal, prejel ali kako drugače pridobil v postopkih št. 20102-372-2017, 20102-418-2017 in 20102-113-2019. Prosilec je želel tudi navedbo/izpis vseh zadev ali postopkov, ki jih je organ obravnaval v Osnovni šoli Vide Pregarc, Bazoviška ulica 1, Ljubljana, v obdobju od 1. 1. 2016 do dne priprave dokumentacije. Z zahtevano informacijo se je želel seznaniti v elektronski obliki, navedel pa je še, da želi, da ga organ vnaprej opozori na višino stroškov, ki mu jih bo morebiti zaračunal za posredovanje informacij. 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020, s katero je prosilcu zavrnil dostop do prejetih pobud v zadevah 20102-113-2019, 20102-372-2017 in 20102-418-2017, in sicer zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov. V obrazložitvi citirane odločbe je organ navedel, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da je prosilec z odločbo 090-45-2019/4 z dne 27. 11. 2019 že pridobil del dokumentacije, zato je organ presojal morebitne izjeme le glede dokumentacije, ki prosilcu še ni bila posredovana. Navaja, da v izreku navedeni dokumenti – pobude vsebujejo izjemo po tretjem odstavku 5. a člena ZDIJZ in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi vsebine in poznavanja okoliščin se lahko razbere prijavitelj v inšpekcijskem postopku. S tem se razkrijejo tudi osebni podatki. Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tak zakon je Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Na podlagi pregleda vsebine je potrebno zavrniti dostop tudi zaradi osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ še dodaja, da v primeru zavrnjenih dokumentov ni mogoče opraviti delnega dostopa, prosilcu pa so bili preko elektronske pošte že posredovani dokumenti, kjer je bil delni dostop mogoč. Zaključuje, da se prosilcu na podlagi te odločbe informacije javnega značaja posredujejo, izločeni so le trije dokumenti, kjer delni dostop ni mogoč.

Zoper odločbo organa št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020 je prosilec dne 17. 1. 2020 pri organu vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da mu organ po njegovem prepričanju neupravičeno ni posredoval več dokumentov, in sicer 20102-372-2017/1, 20102-372-2017/2 in 20102-372-2017/5. Glede na to, da mu ni bil posredovan sklep o zaključku postopka 20102-372-2017 obstaja utemeljen sum, da dokument št. 20102-372-2017/8 ni zadnji pod to opravilno številko zadeve – če torej obstaja še več dokumentov, prosilec vztraja, da mu jih organ posreduje. Dodaja, da mu organ ni posredoval tudi dokumentov 20102-418-2018/1 in 20102-418-2018/4. Tudi v tem primeru ni bil posredovan zaključni dokument (npr. sklep o ustavitvi postopka) in zato ni jasno, ali so bili res posredovani vsi dokumenti spisa 20102-418-2018 ali ne – če niso bili, naj jih organ posreduje. Organ mu tudi v inšpekcijskem primeru št. 20102-113-2019 ni posredoval celotne dokumentacije, ki jo domnevno vodi pod št. 20102-113-2019/4. Iz vsebine prejete dokumentacije namreč izhaja, da so bili osnovnemu dopisu pod to številko priložene tri priloge. Iz posredovane dokumentacije sledi, da je organ posredoval le računovodske izpise in zaznamke za poračun ostalih dveh prilog pa ne – prosilec vztraja, naj mu organ posreduje še vse dokumente, s katerimi razpolaga in mu jih še ni poslal. V dokumentaciji, ki jo je prosilec prejel na podlagi predhodnega zahtevka, se nahaja tudi dokument z opravilno številko 20102-047-2018/3 z obvestilom Nadzornemu odboru MO Ljubljana o inšpekcijskem nadzoru v OŠ Vide Pregarc, kar kaže na to, da je organ v letu 2018 pod to opravilno številko obravnaval navedeno šolo. Iz odločbe, v kateri je organ navedel vse primere, ki jih je v povezavi s to šolo izvajal od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2019, pa ta opravilna številka ni razvidna – prosilec v tem delu prosi organ za pojasnilo.  

Pritožbo prosilca je organ dne 28. 1. 2020, kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP. 

IP je v pritožbenem postopku izdal odločbo št. 090- 25/2020/3 z dne 14. 2. 2020, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in organu naložil posredovanje elektronske kopije naslednjih dokumentov:
-    dokumenta št. 20102-113/2019/1 (3 strani), pri čemer mora v dokumentu prekriti: 
•    na str. 1, v prvem odstavku in spodaj, pod priloga, podatke o imenu in priimku prijavitelja, 
•    na str. 3, spodaj, podatke o imenu in priimku, naslovu in telefonski številki prijavitelja.
-    dokumenta št. 20102-418/2017/1 (2 strani), pri čemer mora v dokumentu prekriti:
•    na str. 2, spodaj, podatke o imenu in priimku, naslovu, podpisu in telefonski številki prijavitelja.
-    dokumenta št. 20102-372/2017/1 (3 strani), pri čemer mora v dokumentu prekriti:
•    na str. 1, zgoraj, pod tč. 1, podatek o imenu in priimku fizične osebe v drugi vrstici, 
•    na str. 1, spodaj, pod tč. 5, na str. 1, zadnje tri vrstice besedila, 
•    na str. 2, pod tč. 2, celotno besedilo prvega odstavka, ki se začne z »predlog..«,
•    na str. 3, v drugem odstavku (ki se začne z Zaključek:), šesto in sedmo vrstico besedila, 
•    na str. 3 spodaj, podatke o imenu in priimku, naslovu, podpisu in telefonski številki prijavitelja.
V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil.

Zoper odločbo IP št. 090- 25/2020/3 z dne 14. 2. 2020 je organ vložil tožbo, o kateri je Upravno sodišče RS odločilo s sodbo št. I U 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, s katero je tožbi ugodilo in 1. točko izreka odločbe IP št. 090-25/2020/3 z dne 14. 2. 2020 odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki (IP) v ponoven postopek.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma ugotavlja, da v tem postopku ponovno odloča o pritožbi prosilca z dne 17. 1. 2020 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020, in sicer v delu, v katerem je Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022 odločbo IP št. 090-25/2020/3 z dne 14. 2. 2020 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponoven postopek, to je glede dostopa do prejetih pobud  - dokumentov št. 20102-113/2019/1, št. 20102-418/2017/1 in št. 20102-372/2017/1. V tem delu je IP namreč v predhodnem postopku pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da mu mora te dokumente posredovati v obliki delnega dostopa, s prekritimi podatki, ki predstavljajo izjemo tajnosti vira prijave (1. točka izreka odločbe IP št. 090-25/2020/3 z dne 14. 2. 2020).

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP je z vpogledom v popis upravnih zadev organa št. 20102-372-2017, 20102-418-2018, 20102-113-2019 ugotovil, da so v tem pritožbenem postopku predmet presoje naslednji dokumenti:
-    Dokument pod opr. št. 20102-113/2019/1 (3 strani),
-    Dokument pod opr. št. 20102-418/2017/1 (2 strani),
-    Dokument pod opr. št. 20102-372/2017/1 (3 strani).
Organ je dostop do teh dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo varovanja tajnosti vira prijave (tretji odstavek 5. a člena ZDIJZ) in varovanja osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), pri čemer je navedel, da delni dostop do predmetnih dokumentov ni mogoč. 

Najprej je IP presojal izjemo varovanja tajnosti vira iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

IP je z vpogledom v spisovno dokumentacijo, in sicer v dokumente, ki so bili predmet obravnave organa v tem delu, ugotovil, da je organ pravilno zaključil, da je podana izjema varovanja tajnosti vira prijave.

Izhajajoč iz stališča sodišča, podanega v zgoraj navedeni sodbi št. I U 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, je IP dalje presojal, ali je do teh dokumentov možen delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ob tem je IP upošteval stališče sodišča, da v predhodnem postopku ni ravnal v skladu z izhodišči iz 7. člena ZDIJZ, saj razen osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb ni prekril vseh naveznih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost.

Po pregledu dokumentov št. 20102-372/2017/1, 20102-113/2019/2 in 20102-418/2017/1 je IP ugotovil, da delni dostop do teh dokumentov ni mogoč. Vsak od navedenih dokumentov, poleg osebnih podatkov tretjih oseb in podatkov o prijaviteljih, vsebuje tudi številne druge navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bile te osebe lahko določljive, s čimer bi se razkril vir prijave, ki pa predstavlja izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Vse tri pobude – prijave so namreč podane s strani pobudnikov, ki so seznanjeni s konkretnimi okoliščinami posameznih primerov, torej ne gre za splošne navedbe in ugotovitve, ampak za opis konkretnih okoliščin, ki se nanašajo na točno določene dejanske situacije. Izhajajoč iz zgoraj že navedenega stališča sodišča, na katerega je IP v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 v ponovljenem postopku tudi vezan, in sicer da so kot vir prijave varovane tudi vse navezne okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, je IP ugotovil, da delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ ni možen. Iz navedenih treh dokumentov namreč ni mogoče izločiti informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ne da bi to ogrozilo zaupnosti vira prijave, ker se vsebina dokumentov prepleta na način, da vseh naveznih okoliščin ni mogoče prekriti.

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka