Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 08.03.2021
Številka: 090-47/2021
Kategorije: Kršitev postopka, Kršitev materialnega prava

POVZETEK:

Z izpodbijanim sklepom je organ, na podlagi tretjega odstavka 111. člena in prvega odstavka 112. člena ZUP, prosilcu zaradi razžalitve uradnih oseb in organa v vlogi z dne 26. 1. 2021 izrekel denarno kazen v višini 500 EUR. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da vloga z dne  26. 1. 2021 predstavlja pritožbo, ki jo je prosilec vložil zoper tam navedeno odločbo organa, v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Ker pa je bil ta postopek na prvi stopnji že končan, organ pa je prejemu pritožbe z dne 26. 1. 2021, le- to odstopil v reševanje IP, ni bil pristojen za obravnavanje te pritožbe in presoje, ali gre za žaljive navedbe v njej. Upoštevajoč določbe ZUP glede dela organa prve stopnje v zvezi s pritožbo (240. in 242. člen ZUP),  lahko uradna oseba upravnega organa prve stopnje v primeru, ko gre za pritožbo, v skladu s prvim odstavkom 112. člena ZUP izreče kazen na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP le, če v postopku preizkusa pritožbe izda sklep na podlagi 240. člena ZUP ali odločbo na podlagi 242. člena ZUP, kar pa ni bilo storjeno v obravnavani zadevi. Izpodbijani sklep tako temelji na napačni uporabi materialnega prava, zato ga je IP odpravil. Odločitev je skladna s sodno prakso Upravnega sodišča RS (npr. sodbi I U 1859/2018-8 z dne 10. 7. 2019 in I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014).

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-47/2021/3

Datum: 8. 3. 2021

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 2. 2021, zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-28 z dne 1. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 8. 2. 2021 zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-28 z dne 1. 2. 2021, se ugodi in se navedeni sklep odpravi.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Informacijski pooblaščenec je dne 11. 2. 2021 s strani organa prejel v reševanje pritožbo prosilca z dne 8. 2. 2021, zoper sklep organa št. 090-1/2021-28 z dne 1. 2. 2021, ki ga je ta izdal v postopku dostopa do informacij javnega značaja.

 

Z navedenim sklepom je organ, na podlagi tretjega odstavka 111. člena in prvega odstavka 112. člena ZUP, prosilcu zaradi razžalitve uradnih oseb in organa v vlogi z dne 26. 1. 2021 izrekel denarno kazen v višini 500 EUR. V obrazložitvi je organ citiral navedbe prosilca v navedeni vlogi, s katerimi je utemeljeval svojo odločitev in pojasnil, da je prosilec večkrat namenoma žalil uradne osebe organa, tudi tiste, ki niso več zaposlene pri organu in organ sam. Predmetno vlogo je poslal na več elektronskih naslovov, drugim državnim organom, novinarjem in odvetnikom.

 

Prosilec je zoper sklep vložil pritožbo z dne 8. 2. 2021, s katero je nasprotoval izpodbijanemu sklepu. Podal je obširne navedbe glede tega, zakaj njegove navedbe v vlogi z dne 26. 1. 2021 niso žaljive in pri tem poudarjal, da ne morejo biti žaljive, če povzemajo resnico.

 

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

K I. točki izreka:

 

Pritožbi je bilo treba ugoditi iz naslednjih razlogov:

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom  in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

 

 

 

V obravnavani zadevi je sporno, ali je uradna oseba organa po uradni dolžnosti pravilno in zakonito izdala izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP in prvega odstavka 112. člena ZUP, s katerim je prosilcu zaradi žaljivih navedb v njegovi vlogi z dne 26. 1. 2021, s katerimi naj bi prosilec žalil uradne osebe organa in organ, naložila v plačilo denarno kazen v višini 500,00 EUR.

 

Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za dostojanstvo organa. Na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP, na katerem izpodbijani sklep neposredno temelji, lahko organ z denarno kaznijo do 500,00 EUR kaznuje tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, nasprotno stranko ali druge udeležence v postopku. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP za dejanja iz tretjega odstavka 111. člena ZUP denarno kazen lahko izreče uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Kaznovanje na podlagi 111. člena ZUP je eden izmed ukrepov, ki jih ZUP določa v okviru IX. poglavja, ki ureja vzdrževanje reda pri delu organa in varovanje dostojanstva med postopkom. Kazen pa mora v zakonskih okvirih in pod zakonsko določenimi pogoji izreči za to pristojen organ na podlagi predhodno navedene pravne podlage, ki jo je potrebno uporabiti v skladu z namenom.

 

Iz predloženih dokumentov zadeve, IP ugotavlja, da prosilčeva vloga z dne 26. 1. 2021, ki naj bi vsebovala  žaljive navedbe prosilca zoper uradno osebo in organ, predstavlja prosilčevo pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-1/2021-23 z dne 22. 1. 2021, ki jo je organ izdal v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Zato je IP kot pritožbeni organ po ZDIJZ, vpogledal v lastne evidence  in ugotovil, da je o predmetni prosilčevi pritožbi z dne 26. 1. 2021 odločal v zadevi 090-32/2021. Z vpogledom v to zadevo (UZ, št. 090-47/2021/2 z dne 5. 3. 2021)  je IP ugotovil, da je organ odločbo,  št. 090-1/2021-23, zoper katero je prosilec vložil predmetno domnevno žaljivo pritožbo z dne 26. 1. 2021, izdal 22. 1. 2021. Predmetno pritožbo je nato organ IP odstopil 29. 1. 2021, IP pa je svojo odločbo, št. 090-32/2021/2 z dne 4. 3. 2021, predmetno prosilčevo pritožbo z dne 26. 1. 2021 zavrnil.

 

Po predhodno navedenem je bil torej postopek dostopa do informacij javnega značaja na prvi stopnji končan z izdajo in vročitvijo odločbe organa, 090-1/2021-23 z dne 22. 1. 2021. Organ je nato 29. 1. 2021 prosilčevo pritožbo z dne 26. 1. 2021, vloženo zoper to odločbo organa, odstopil v reševanje IP. Medtem ko je izpodbijani sklep, ki je predmet presoje tega postopka, izdal 1. 2. 2021. Ker je IP o prosilčevi pritožbi z dne 26. 1. 2021, odločil 4. 3. 2021 (odločba IP, št. 090-32/2021/2), postopek odločanja o prosilčevi pritožbi z dne 26. 1. 2021, v času  izdaje izpodbijanega sklepa (1. 2. 2021), še ni bil končan.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bil postopek dostopa do informacij javnega značaja na prvi stopnji končan z izdajo in vročitvijo odločbe organa št. 090-1/2021-23 izdal 22. 1. 2021. Domnevno žaljive navedbe prosilca pa so bile navedene v pritožbi zoper to odločbo organa prve stopnje. Odločanje o pritožbi je v pristojnosti pritožbenega organa (246. člen in 247. člen ZUP). Pri presojanju domnevno žaljivih prosilčevih navedb na podlagi tretjega odstavka 111. člena in prvega odstavka 112. člena ZUP pa je potrebno upoštevati, da je namen kaznovanja iz predhodno navedenih določb eden od ukrepov za vzdrževanje reda (navedeni določbi sodita v IX. poglavje ZUP z naslovom: Vzdrževanje reda) pri delu organa. V obravnavani zadevi pa je bil nesporno postopek na prvi stopnji že končan, saj je prvostopenjski organ že izdal upravno odločbo. Tako domnevno žaljive navedbe v pritožbi, ob upoštevanju, da je namen kaznovanja na podlagi citirane določbe ZUP vzdrževanje reda pri delu organa, na delo prvostopenjskega organa niso mogle vplivati, saj je slednji že izdal prvostopenjsko odločbo in je bil prvostopenjski postopek že končan. Glede na dejstvo, da je organ z izpodbijanim sklepom prav tako odločal o domnevno žaljivih navedbah prosilca v pritožbi z dne 26. 1. 2021 (torej isti pritožbi, o kateri je tudi v celoti odločil pritožbeni organ – IP z odločbo, št. 090-32/2021/2 z dne 4. 3. 2021), je bilo v tem delu v zadevi odločeno dvakrat, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

 

Po presoji IP je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi napačno uporabil materialno pravo, in sicer določbo tretjega odstavka 111. člena in prvi odstavek 112. člena ZUP, kršena pa so tudi bila relevantna pravila postopka (240. člen, 246. člen in 247. člen ZUP).

 

Ker po povedanem izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, ga je moral IP na podlagi določbe drugega odstavka 252. člena ZUP odpraviti.

 

Odločitev IP temelji na sodni praksi Upravnega sodišča RS (npr. sodbi I U 1859/2018-8 z dne 10. 7. 2019 in I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014), kjer je sodišče zavzelo jasno stališče, da je pristojnost organa prve stopnje omejena zgolj na preizkus, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (240. člen ZUP). To pomeni, da lahko uradna oseba upravnega organa prve stopnje v primeru, ko gre za pritožbo, v skladu s prvim odstavkom 112. člena ZUP izreče kazen na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP le, če v postopku preizkusa pritožbe izda sklep na podlagi 240. člena ZUP ali odločbo na podlagi 242. člena ZUP, kar pa ni bilo storjeno v obravnavani zadevi. Organ je namreč prosilčevo pritožbo z dne 26. 1. 2021 odstopil v reševanje IP, ki je kasneje odločal o njej z odločbo, št. 090-32/2022 z dne 4. 3. 2021.

 

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj organ ni bil pristojen za odločanje o domnevno žaljivih navedbah prosilca v njegovi pritožbi z dne 26. 1. 2021, zato je IP odločil, kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe.

 

K II . točki izreka:

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka