prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vsaj tri obrazložene kazni, ki jih je organ izdal njemu oz. njegovi ženi. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, s čimer se prosilec ni strinjal, saj je bil na stališču, da organ z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Že sam podatek o tem, da je bila določena fizična oseba inšpekcijska zavezanka, kot tudi podatek o tem, da ji je bila v povezavi z inšpekcijskim postopkom izrečena denarna kazen, treba obravnavati kot osebni podatek. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katera posameznika (inšpekcijskega zavezanca) se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katera se ti podatki nanašajo. Pri tem je irelevantno, da je prosilec zahteval informacije zase in za svojo ženo, saj se v postopku po ZDIJZ presoja, ali je konkretni dokument informacija javnega značaja, ki bi bila prosto dostopna komurkoli, ne glede na specifične okoliščine posameznega prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-272/2022/4
Datum: 22. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-68/2022-9 z dne 29. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca z dne 2. 9. 2022 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-68/2022-9 z dne 29. 8. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 6. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za dostop do vsaj treh obrazloženih kazni od cca. dvajsetih nezakonito izrečenih/izdanih/plačanih kazni po 500€ vsaka, ki jih je prosilcu in njegovi ženi izdal konkretni inšpektor organa, v zadevi rušitve sinovega vseljenega doma.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-68/2022-9 z dne 29. 8. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). V obrazložitvi je navedel, da je opravil vpogled v INSPIS in ugotovil, da obstajajo dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca (dokument št. 356-… z dne 23. 3. 2012, št. 356-02-… z dne 1. 12. 2004 in št. 356-02-… z dne 11. 12. 2012). Organ je ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo osebni podatki konkretnih fizičnih oseb. Ker iz zahteve prosilca nedvoumno izhaja, na kateri fizični osebi se dokumenti nanašajo, organ s prekritjem podatkov ne bi mogel zagotoviti ustreznega varstva osebnih podatkov, zato je zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 2. 9. 2022 vložil pritožbo, s katero izpodbija navedeno odločbo in želi, da organ uradno zapiše, da organ nima vsaj treh obrazloženih kazni, ne pa, da se v postopku spreneveda.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-68/2022-12 z dne 19. 9. 2022.

Organ je dne 20. 9. 2022 IP posredoval tudi dokumente, o katerih je z izpodbijano odločbo odločil.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec v zahtevi z dne 10. 6. 2022 navedel, na kateri dve fizični osebi se nanaša njegova zahteva, IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da za posredovanje podatkov v zvezi s konkretnima posameznikoma javnosti ni pravne podlage. Ob tem IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je bila določena fizična oseba inšpekcijska zavezanka, kot tudi podatek o tem, da ji je bila v povezavi z inšpekcijskim postopkom izrečena denarna kazen, treba obravnavati kot osebni podatek. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katera posameznika (inšpekcijskega zavezanca) se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katera se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke. 

V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilec po ZDIJZ zahteva nekatere dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke, ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi  (npr. kot stranka ali stranski udeleženec postopka) pravico do širšega dostopa, kot po ZDIJZ. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli drug. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da se je zoper konkretnega posameznika vodil inšpekcijski postopek, oz. da je bila inšpekcijskemu zavezancu izrečena denarna kazen, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovani osebni podatek. Glede na navedeno se s tem dejstvom (oz. z zahtevanimi dokumenti) ne more seznaniti niti prosilec, čeprav ta zaradi samega dejanskega stanja, že razpolaga z določenimi podatki glede tega samega inšpekcijskega postopka. 

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka