prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je v delu zavrnil zahtevo prosilcu zaradi neobstoja dokumentov, v delu pa zavrgel, ker je o vsebinsko enakih dokumentih že odločal. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in zakonita, saj organ z dokumentom, kot ga je opredelil prosilec ne razpolaga, prav tako pa je o določenih dokumentih že odločal in se je zato pravilno skliceval na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-264/2022/3
Datum: 23. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 8. 2022, zoper odločbo in sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-88/2022-4 z dne 22. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 28. 8. 2022 zoper odločbo in sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-88/2022-4 z dne 22. 8. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 22. 7. 2022 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo po posredovanju fotokopije sklepa o obračunu (NEZAKONITE!!!) porušitve sinovega vseljenega doma na ……… v zadevi IRSOP št. 356-02-72/2004, izdanega dne 9. 12. 2010, kjer bi morala biti predmetna fotokopija sklepa opremljena s podpisom in datumom, ko je ne/odgovorni državni/a uradnik/ca odobrila in predala v izplačilo stroške NEZAKONITE!!! porušitve. Prosilec želi pridobiti fotokopijo predmetnega dokumenta, ki je opremljen s podpisom uslužbenca/uslužbenke IRSOP oz./ali MOP RS, ki je odredila oz potrdila, dala nalog za po/plačilo stroškov NEZAKONITE!!! porušitve sinovega doma.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo in sklepom, št. 090-88/2022-4 z dne 22. 8. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani akt), s katerim je:
- zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju fotokopije sklepa o stroških izvršbe v inšpekcijski upravni zadevi št. 356-02-72/2004, ki bo opremljen s podpisom in datumom odobritve izplačila stroškov zaradi neobstoja dokumenta ter
- na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca po posredovanju fotokopije dokumenta, iz katerega bo razvidna potrditev plačila stroškov v zvezi z upravno izvršbo v inšpekcijski upravni zadevi št. 356-02-72/2004 izvajalcu …….. 

Dne 28. 8. 2022 je prosilec zoper navedeni akt vložil v pritožbo, s katero kategorično prereka odločitev organa, ki v ničemer ne odgovarja na točno postavljeno zahtevo, ki temelji na parametrih – podpisu, datumu, odobritvi/predaji. Prosilec ponovno izpostavi, da je želel prejeti dokument, iz katerega bo razviden »podpis in datum, ko je ne/odgovorni državni/a uradnik/ca odobrila in predala v izplačilo stroške NEZAKONITE!!! porušitve – v breme proračuna/davkoplačevalcev…, vse tako kot je to običajno za vsak račun za opravljeno storitev/nabavo.«

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanega sklepa ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. 

Pritožba ni utemeljena. 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki (fotokopijo dokumenta), kot se hrani pri organu.

Kot že zgoraj navedeno, je organ prosilčevo zahtevo v delu zavrnil zaradi neobstoja dokumenta, v delu pa zavrgel, saj je o vsebinsko enakih dokumentih že odločal.

V obrazložitvi izpodbijanega akta je organ navedel, da je bil predmetni sklep, ki ga omenja prosilec v zahtevi, tj. sklep št. 365-02-72/2004 z dne 9. 12. 2010, izdan inšpekcijskima zavezancema v zadevi št. 356-02-72/2004 in na podlagi navedenega sklepa niso bila izvedena plačila s strani organa, saj je s sklepom obveznost plačila nastala za inšpekcijska zavezanca. Iz navedenega izhaja, da parametri, kot jih omenja prosilec v zahtevi, na navedenem sklepu niso vsebovani, kar pomeni, da pri organu ne obstaja dokument, kot ga je opredelil prosilec. Prav tako je organ v obrazložitvi pojasnil razloge za zavrženje zahteve po posredovanju dokumenta, iz katerega bo razvidna potrditev plačila stroškov v zvezi z upravno izvršbo v inšpekcijski upravni zadevi št. 356-02-72/2004. Organ je namreč navedel, da je o vsebinsko enakih dokumentih že odločil z odločbo št. 090-18/2011-10 z dne 18. 5. 2011, zato je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v tem delu zavrgel prosilčevo zahtevo. Citirano odločbo je organ ob odstopu pritožbe priložil IP.

V zvezi z zahtevo prosilca z dne 22. 7. 2022 je IP pri organu dodatno preveril, ali razpolaga s »fotokopijo sklepa o obračunu (NEZAKONITE!!!) porušitve sinovega vseljenega doma na …….. v zadevi IRSOP št. 356-02-72/2004, izdanega dne 9. 12. 2010, kjer bi morala biti predmetna fotokopija sklepa opremljena s podpisom in datumom, ko je ne/odgovorni državni/a uradnik/ca odobrila in predala v izplačilo stroške NEZAKONITE!!! porušitve«. Organ je ponovno pojasnil, da z dokumentom, ki bi vseboval takšne parametre, ne razpolaga. Poudaril je, da je na podlagi navedenega sklepa nastala obveznost plačila za inšpekcijska zavezanca in ne morebiti organ. Ta je namreč izvedel plačila na podlagi prejetih računov s strani izvajalcev upravne izvršbe in ne citiranega sklepa. Glede dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na potrditev plačila stroškov upravne izvršbe v zadevi št. 356-02-72/2004 izvajalcu JP LPT d.o.o. in Policijski postaji Ljubljana Moste, je organ pojasnil, da so bile odredbe fizično podpisane in poslane na Ministrstvo na finance, pri čemer pa se pred več kot desetimi leti navedeni dokumenti niso shranjevali v elektronski obliki. Ker organ z njimi ne razpolaga, je v tem delu zahtevo prosilca odstopil v reševanje omenjenemu ministrstvu, o čemer je z dopisom št. 090-88/2022-3 z dne 19. 8. 2022 obvestil tudi prosilca. O poizvedbi pri organu je IP ustvaril uradni zaznamek št. 090-264/2022/2 z dne 23. 9. 2022.

Na tem mestu IP v zvezi z zahtevo prosilca po posredovanju dokumenta, ki vsebuje določene parametre, opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. III U 226/2021-26 z dne 21. 9. 2022. V njej je sodišče zapisalo, da zahteva prosilca, ki se smiselno nanaša na to, da se mu kot informacijo javnega značaja posreduje dokument, iz katerega naj se odstranijo zaznamki o pravnomočnosti navedenih dokumentov oziroma se izda dokument, iz katerega bo razvidno, da zahtevani dokument, ki se nanaša na točno določeno parcelno številko ne obstaja, nima podlage v ZDIJZ. Izhajajoč iz citirane sodbe po razlagi argumentum a contrario (to je sklepanje po nasprotnem razlogovanju) prosilec prav tako nima podlage v ZDIJZ, da od organa zahteva, da opremi dokumente z določenimi parametri (podpis, datum, odobritev/predaja). Kot že zgoraj navedeno, je organ, skladno s sodbo Upravnega sodišča opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, kot informacijo javnega značaja prosilcu dolžan posredovati zgolj dokument v materializirani obliki (fotokopijo dokumenta), kot se hrani pri organu. V konkretnem primeru organ ne hrani oz. ne razpolaga z zahtevanim sklepom, kot ga je v zahtevi opredelil prosilec, zato je odločitev organa pravilna in zakonita. Možnost, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, dopušča očitno tudi prosilec sam, ko v zahtevi navaja, da »….kjer bi morala biti predmetna fco sklepa opremljena…« ter ...vse tako kot je običajno za vsak račun za opravljeno storitev/nabavo«.

Prav tako je pravilna in zakonita odločitev organa, da v delu po posredovanju fotokopije dokumenta, iz katerega bo razvidna potrditev plačila stroškov v zvezi z upravno izvršbo v inšpekcijski upravni zadevi št. 356-02-72/2004 izvajalcu Bračko Silva s.p., zavrže zahtevo prosilca. IP je namreč vpogledal v posredovano odločbo št. 090-18/2011-10 z dne 18. 5. 2011 in ugotovil, da je organ že odločal o vsebinsko enakih dokumentih in mu jih na podlagi te odločbe tudi posredoval (2. točka izreka citirane odločbe).

IP ocenjuje, da je organ v okviru izpodbijanega akta ter z dodatnimi pojasnili izkazal kooperativnost in interes, da odloči o zahtevi prosilca, zato nima razloga, da ne bi sledil njegovim navedbam, da z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki so bili prosilcu že posredovani, ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti. Prav tako pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. 

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka