Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 22.09.2022
Številka: 090-251/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje uvoznega dovoljenja in naslova evidentiranega pooblaščenega trgovca za dejavnost trgovanja z nenevarnimi odpadki, ki je v letu 2021 iz Italije uvozil odpadke v big bag vrečah, katerih vsebina je bila (in je še) mleta guma, plastika in drugi odpadki, izvajalec omenjenega posla pa je bila dotična družba. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku pridobil konkretna pojasnila, zakaj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, svoje navedbe pa je organ podkrepil z zaslonskimi slikami iz svojega informacijskega sistema, ki izkazujejo, da iskanje po nazivu dotične družbe ne da zadetkov. IP je tako pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-251/2022/6
Datum: 22. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 10. 8. 2022, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-90/2022-3 z dne 29. 7. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca z dne 10. 8. 2022 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-90/2022-3 z dne 29. 7. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 13. 7. 2022 na Agencijo RS za okolje (v nad. ARSO) vložil zahtevo za posredovanje uvoznega dovoljenja in naslova evidentiranega pooblaščenega trgovca za dejavnost trgovanja z nenevarnimi odpadki, ki je v letu 2021 iz Italije uvozil odpadke v big bag vrečah, katerih vsebina je bila (in je še) mleta guma, plastika in drugi odpadki, izvajalec omenjenega posla pa je bila družba …. d.o.o….. Dodatno je prosilec navedel, da dokument oz. podatek potrebuje po nadzorstveni pravici, zaradi informiranja javnosti glede verjetnega vpliva problematične dejavnosti na okolje in vodenja nadaljnjih postopkov.

ARSO je predmetno zahtevo prosilca dne 25. 7. 2022, po elektronski pošti, odstopila organu v pristojno reševanje.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-90/2022-3 z dne 29. 7. 2022, s katero je zahtevo zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 8. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ kršil 20. člen ZDIJZ, saj je odločbo izdal dne 29. 7. 2022, torej en dan prepozno - glede na to, da je odstop zadeve s strani ARSO prejel dne 25. 7. 2022. Organ prav tako ni v roku 3 (treh) dni odstopil zahteve organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje in o tem obvestil prosilca.

IP je dne 30. 9. 2022 prejel dopis organa, št. 090-90/2022-5 z dne 26. 8. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel,: 
- da je od ARSO prejel zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja dne 25. 7. 2022 in jo rešil četrti delovni dan po prejemu (zakonski rok za rešitev zahteve je 20 delovnih dni);
- da je pristojen za izdajo soglasij za pošiljanje odpadkov preko meja;
- da se tovrstna soglasja izdajajo na zahtevo prijavitelja in 
- da v času odločanja o zahtevi prosilca ni razpolagal z zahtevanim dokumentom.

Na podlagi poziva IP, št. 090-251/2022/2 z dne 5. 9. 2022, je organ IP, dne 9. 9. 2022, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-90/2022-7 z dne 9. 9. 2022, v katerem je pojasnil, da se podpisana pooblaščena uradna oseba organa za posredovanje informacij javnega značaja, po prejemu zahteve prosilca, vedno najprej pisno obrne na pristojno osebo, ki vodi inšpekcijski ali drug postopek, na katerega se zahteva nanaša in zaprosi za podatke o relevantnih številkah zadev in za številke dokumentov iz teh zahtev, če se zahteva nanaša na posamezne dokumente. Naknadno si uradna oseba pridobi zadevo v fizični obliki ali pa vstopi v informacijski sistem organa (INSPIS) in začne pripravljati dokumente za posredovanje. Če dokumenti obstajajo, jih, skladno z določili ZDIJZ, posreduje prosilcu, če pa organ z njimi ne razpolaga, se zahteva prosilca zavrne v skladu z določbami ZDIJZ. V konkretnem primeru se je uradna oseba organa dne 27. 7. 2022, preko elektronske pošte, najprej obrnila na oddelek organa, ki je pristojen za pošiljke odpadkov preko meja in jim zastavila naslednje vprašanje: »Dobili smo zahtevo za posredovanje IJZ in sicer zahtevo za uvozno dovoljenje in naslov evidentiranega pooblaščenega trgovca za dejavnost trgovanja z nenevarnimi odpadki, ki je v letu 2021 iz Italije uvozil odpadke v big bag vrečah, katerih vsebina je bila mleta guma, plastika in drugi odpadki in pri čemer je bil izvajalec posla družba ….. Prosim za podatke o relevantnih številkah zadev in znotraj tega o številki dokumenta, ki ga zahtevajo. Vloga priložena.«. Istega dne je uradna oseba organa prejela odgovor: »Pozdravljena. Družba ….ni imela izdanega soglasja za pošiljanje preko meje. Vse je bilo poslano ilegalno. Zadevo obravnava ION, ki prav tako razpolaga z doslej ugotovljenimi ilegalno prevoženimi količinami. Lep pozdrav!«. Glede pravnih podlag za izdajo soglasij za pošiljanje odpadkov preko meja je uradna oseba organa za pojasnilo prav tako zaprosila prej omenjeni oddelek. V sestavi organa je Služba za skupne in pravne zadeve, v okviru katere je tudi »Oddelek za pošiljke odpadkov preko meja«. Ta oddelek je v skladu s 53. členom Uredbe ES št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov in 3. členom Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o pošiljkah odpadkov določen za pristojni organ. Njegova glavna naloga je prejem vlog (prijav) za pošiljanje odpadkov preko meja in izdaja soglasij. V skladu z veljavno zakonodajo se odpadki lahko preko meje pošiljajo po dveh režimih, in sicer le z določenimi informacijami, ki spremljajo pošiljko (18. člen navedene Uredbe ES) ali pa po postopku predhodne pisne prijave in soglasij. Navedeno pomeni, da za pošiljanje odpadkov preko meje ni nujno potrebno vložiti vloge in pridobiti soglasje za čezmejno pošiljanje odpadkov. Kdaj je potrebna vloga in izdaja soglasja za prekomejno pošiljanje (»postopek predhodne pisne prijave in soglasij«), je v splošnem odvisno od vrste obdelave (predelava ali odstranjevanje) na katerega se pošiljajo odpadki, države iz katere in v katero se vozijo ter razvrstitve odpadkov na priloge iz seznamov odpadkov k Uredbi ES št. 1013/2006. V konkretnem primeru (primeru nelegalne pošiljke iz Italije v Slovenijo, kjer je šlo za pošiljke med državami členicami EU), je to določeno v 3. členu Uredbe ES 1013/2006. Postopek predhodne pisne prijave in soglasij je za konkreten primer določen v 4. členu Uredbe 1013/2006. Nezakonita pošiljka je v skladu z 2(35) členom Uredbe 1013/2006 med drugim definirana kot vsaka pošiljka odpadkov, opravljena:
(a)    brez prijave vsem zadevnim pristojnim organom v skladu s to uredbo; ali
(b)    brez soglasja zadevnih pristojnih organov v skladu s to uredbo....
(e) na način, posledica katerega je odstranjevanje ali predelava v nasprotju s pravili Skupnosti ali mednarodnimi pravili; ali...
(g) ... (iii) izvedba pošiljke, ki ni na način, ki ni izrecno določen v dokumentu iz priloge VII;
Glede na to, da je bil predmetni uvoz odpadkov nelegalen (možnih je več razlogov za nelegalnost), organ ne more razpolagati z dovoljenjem za uvoz, še posebno v primeru, ko soglasje morda sploh ni potrebno. Organ je do ugotovitve, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, prišel na podlagi dokazila, da ni bilo vloge, kar posledično pomeni, da soglasja ni bilo mogoče izdati. V računalniškem programu INSPIS, kjer organ elektronsko vodi vse zadeve, je številka zadeve, pod katerimi se knjižijo vloge za uvoz, št. 35474-X/XXXX in preko te številke se to lahko preveri. Glede naslova evidentiranega pooblaščenega trgovca organ navaja, da glede na to, da uradne vloge za uvoz ni, tudi ne more dati zahtevanega podatka.

Na podlagi ponovnega poziva IP, št. 090-251/2022/4 z dne 15. 9. 2022, je organ IP, dne 16. 9. 2022, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-90/2022-9 z dne 16. 9. 2022, v katerem je uvodoma pojasnil, da se popis uvoznih zadev, knjiženih v računalniške programu INSPIS, za leto 2021, dobi tako, da se vpiše št. 35474-…/2021 in označi »Iskanje po vseh zbirkah«. Predmetni popis je priloga dopisu. Dopisu je organ priložil še ostale dokumente, ki utemeljujejo navedbe organa v dopisu, št. 090-90/2022-7 z dne 9. 9. 2022, in sicer:
-    dve elektronski sporočili, na kateri se je organ skliceval v dopisu št. 090-90/2022-7 z dne 9. 9. 2022;
-    pet zaslonski slik, narejenih v iskalniku TFS baze po soglasjih, ki izkazujejo, da iskanje po besedi »….« ne da ustreznih rezultatov. Dodatno organ v tem delu navaja, da zaslonske slike izkazujejo, da družba … d.o.o. v predmetni seznam ni bila nikoli vpisana, kar pomeni, da ji takšno soglasje ni bilo izdano.

Pritožba ni utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom/podatkom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je IP od organa pridobil dopis, št. 090-90/2022-7 z dne 9. 9. 2022, v katerem je organ podrobno pojasnil razloge, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, te pa naknadno tudi utemeljil, v okviru dopisa, št. 090-90/2022-9 z dne 16. 9. 2022. Vsebina predmetnih dopisov je podrobneje povzeta že zgoraj, zato je IP v tem delu ponovno ne povzema. 

Glede na podana podrobna pojasnila organa in dokazila, ki utemeljujejo navedbe organa, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom/podatkom, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z njim razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom/podatkom, ki je predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom/podatkom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanim dokumentom/podatkom ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanim dokumentom/podatkom razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokument/podatka, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je organ kršil 20. člen ZDIJZ IP pojasnjuje, da predmetna določba jasno določa, da če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Glede na to, da je organ, kot že zgoraj navedeno (v okviru dopisa organa, št. 090-90/2022-7 z dne 9. 9. 2022), pristojen za izdajo soglasij oz. dovoljenj za pošiljanje odpadkov preko meja, na katerega se tudi nanaša zahteva prosilca, je organ ravnal pravilno, ko je predmetno zahtevo prosilca, po prejemu oz. odstopu s strani AKOS-a, vzel v obravnavo in o njej odločil v skladu s 23. členom ZDIJZ.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom/podatkom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Ker prosilec v zahtevi pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente oz. izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo, št. 090-90/2022-3 z dne 29. 7. 2022, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka