prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval podatke, ali sta pravni in odgovorni osebi izvršili prekrškovne odločbe agencije. Organ je zahtevo zavrnil zaradi davčne tajnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da podatek o izvršenosti upravne odločbe ne more predstavljati davčne tajnosti, zato je organu naložil, da prosilcu posreduje informacije vezane na izvršenost upravnih odločb za pravni osebi. Glede izvršenosti prekrškovne odločbe, ki se nanaša na fizično osebo, je IP po uradni dolžnosti ugotovil, da gre za izjemo varstva osebnih podatkov in pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-135/2023/4

Datum: 5. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 4. 2023, zoper odločbo Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2023-5 z dne 13. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 14. 4.. 2023 zoper odločbo Finančne uprave RS št. 090-26/2023-5 z dne 13. 4. 2023 se v delu, ki se nanaša na podatek o izvršenosti prekrškovnih odločb pravnim osebam ... in ... ugodi in se odločba v tem delu odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

1.1. Iz izpiska eIzvršbe za družbo ... vrstice, ki se začnejo z naslednjimi datumi: 27. 12. 2022, 21. 1. 2023, 21. 2. 2023 in 21. 3. 2023,

1.2. Iz izpiska eIzvršbe za družbo .... vrstice, ki se začnejo z naslednjimi datumi: 27. 12. 2022, 24. 1. 2023, 24. 2. 2023 in 24. 3. 2023.«

2.     V preostalem delu (glede izvršenosti prekrškovnih odločb, ki se nanašajo na fizično osebo, tj. odgovorno osebo v 1. tč. tega izreka navedenih podjetij) se pritožba prosilca zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

1.   Prosilec je dne 15. 3. 2023 na Agencijo za energijo poslal zahtevo za dostop do informacije o izvršenosti (plačanih globah in taksah) prekrškovnih odločb zoper pravni in odgovorni osebi podjetij … d. o. o. in … d. o. o. Agencija za energijo je zahtevo prosilca, skladno z 20. členom ZDIJZ, dne 20. 3. 2023 odstopila v pristojno reševanje organu.

2. Organ je dne 13. 4. 2023 izdal odločbo št. 090-6/2023-5 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo davčnega postopka. Organ je pojasnil, da je poleg izterjave davčnih obveznosti pristojen tudi za izvajanje nalog izterjave denarnih nedavčnih obveznosti drugih predlagateljev. Gre za obveznosti, ki so jih z aktom naložili drugi organi, ki so pristojni za odmero teh obveznosti, organ pa akte drugih organov le prisilno izvrši, kar opravi na predlog organa, ki jih predlagatelji organu pošiljajo preko aplikacije eIzvršbe. Skladno s 15. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) more organ kot zaupne varovati vse podatke, ki jih zavezanec posreduje davčnemu organu in druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga. Podatki iz postopkov izterjave denarnih nedavčnih obveznosti drugih predlagateljev se tako štejejo za podatke, ki so davčna tajnost in dostopni le tistim osebam oz. organom in le v tistih primerih, ki jih določa ZDavP-2.

3. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 14. 4. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se zahteva nanaša na plačilo globe in takse po pravnomočnih in izvršljivih prekrškovnih odločbah Agencije za energijo in ne gre za podatke, ki jih je davčni zavezanec posredoval organu v izterjavo preko aplikacije e-Izvršba. Ne gre torej za podatke, ki bi jih davčni zavezanec posredoval organu ali druge podatke, s katerimi razpolaga organ, zato ni mogoče govoriti o institutu davčne tajnosti. Dejstvo, da se plačilo glob izvede pri davčnemu organu samo po sebi ne pomeni, da gre za davčni postopek in davčno tajnost, saj zahtevani podatki nimajo nobene lastnosti davčne tajnosti.

4. Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-26/2023-11 z dne 4. 5. 2023, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je pojasnil, da se izvršba denarnih nedavčnih terjatev izvaja po pravilih postopka davčne izvršbe v skladu s 156. členom ZDavP-2 in da se podatke, ki jih davčni zavezanec posreduje davčnemu organu, šteje za davčno tajnost. Prav tako se v postopku odmerijo stroški izterjave, ki štejejo za davek.

Pritožba je delno utemeljena.

5. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper odločitev organa v celoti.

6. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

7. Sporno vprašanje obravnavanega primera je vprašanje, ali zahtevani podatki predstavljajo davčno tajnost.  IP je zato v nadaljevanju presojal utemeljenost zatrjevane izjeme.

Davčna tajnost

8. Organ je zavrnitev dostopa do zahtevane informacije oprl na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

9. ZDavP-2 v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ.

10. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače.

11. Organ je v postopku zavzel stališče, da izterjava denarnih nedavčnih terjatev, ki so jih z aktom naložili drugi predlagatelji (organ pa jih prisilno izvrši), predstavlja davčno tajnost, zato je dolžan varovati vse podatke, ki so nastali v okviru izterjave denarnih nedavčnih obveznosti drugih predlagateljev. IP takšni obrazložitvi organa ni sledil, pri čemer je ravno izhajal iz dejstva, da gre v konkretnem primeru za plačilo glob, ki jo je določenim zavezancem naložila Agencija za energijo. Slednja aktov, s katerimi so bile globe izrečene, ni štela za davčno tajnost, iz predložene dokumentacije namreč izhaja, da je navedene odločbe na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja poslala prosilcu. Ob upoštevanju tega, da predstavljajo odločbe o prekrških, s katerimi je bila posameznim zavezancem izrečena globa, prosto dostopno informacijo javnega značaja, podatek o tem, ali je bila takšna odločba izvršena, ne more predstavljati davčne tajnosti, saj ne gre za podatke, ki bi jih zavezanec za davek v davčnem postopku posredoval organu, temveč gre za postopkovno vprašanje izvršenosti upravne odločbe, torej gre za upravnopravno vprašanje, ki ne more predstavljati davčne tajnosti. Če bi sledili stališču organa, bi to namreč pomenilo, da bi moral tak podatek varovati tudi agencija, ki je izdala odločbo, ta pa slednjega ne more varovati kot davčne tajnosti, saj gre za podatek ki je bistven za zaključek posameznega upravnega postopka oz. za sprejetje morebitnih nadaljnjih odločitev v tem postopku.

12. Prosilec v konkretnem postopku, kar tudi sam zatrjuje, ni zahteval dokumentov, ki jih je Agencija za energijo posredovala organu oz. dokumentov, ki jih je organ ustvaril v okviru izterjave denarne nedavčne terjatve, temveč samo podatek o tem, ali so bile odločbe izvršene, torej ali je zavezanec plačal globo in takso. Ker gre za postopkovno vprašanje, ki je vezano na upravno odločbo javne agencije, ki je prosto dostopna javnosti, informacija o izvršenosti takšne upravne odločbe ne more predstavljati izjeme davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

13. IP je po uradni dolžnosti preveril obstoj preostalih izjem od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da informacija o izvršenosti prekrškovne odločbe, izdane fizični osebi, predstavlja varovan osebni podatek (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je pritožbo v tem delu treba zavrniti na podlagi navedene izjeme, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Varstvo osebnih podatkov

14. Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

15. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.  Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

16. V obravnavanem primeru po oceni IP ni nobenega dvoma, da podatki o kršitvi fizične osebe spadajo med osebne podatke posameznika. Osebni podatek je namreč katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če jo je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika, kar ime in priimek nedvomno sta. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, predvsem to, da takšno obdelavo dopušča zakon. IP je v nadaljevanju presojal, ali je podana zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti in ugotovil, da podlaga ni podana. Ne gre namreč za podatke, ki bi predstavljali porabo javnih sredstev, niti za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako ne gre za podatke, glede katerih bi IP ugotovil, da so v interesu javnosti. Posameznik namreč ni javni funkcionar ali javni uslužbenec, za plačilo globe niso bila porabljena javna sredstva, zadeva pa se tudi ne nanaša na vprašanja, ki bi bila v interesu širše javnosti.

17. Podatki o posamezniku, ki nastopa kot kršitelj in informacije v zvezi s tem (tudi podatek o izvršenosti odločbe izrečene temu posamezniku) predstavljajo varovane osebne podatke, ki jih ni mogoče razkriti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Sklepno

18. Organ je IP poslal zaslonske slike izpisov iz aplikacije eIzvršbe, v katerih se nahajajo številni različni podatki glede vodenja postopka izterjave denarne nedavčne terjatve, IP pa je kot podatke, ki se nanašajo na zahtevo prosilca (tj. podatek o izvršenosti prekrškovnih odločb) štel le tiste dele izpisov, ki so povezani z izvršenostjo prekrškovnih odločb, ti podatki pa izhajajo iz 1. tč. izreka te odločbe. Ostalih posredovanih informacij IP v tem postopku ni presojal, saj gre za informacije, ki jih prosilec ni zahteval.

19. IP je ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi v delu, ki se nanaša na izvršenost prekrškovnih odločb, ki se nanašajo na pravne osebe, napačno uporabil materialno pravo, zato je IP v tem delu, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in organu naložil posredovanje podatkov iz 1. točke izreka te odločbe.

20. V delu, v katerem je organ zavrnil posredovanje podatkov o izvršenosti prekrškovnih odločb zoper fizično osebo na podlagi davčne tajnosti, je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge (varstvo osebnih podatkov) in na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

    
21. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

22. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka