prosilec - Elektro Ljubljana d.d.

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do pooblastila in seznanitve z osebo, ki je podpisala določen dokument, ki ga je prosilec v postopku po ZDIJZ že prejel. Zahtevo prosilca je organ v zavrnil, ker z zahtevanim pooblastilom ne razpolaga, dostop do seznanitve z osebo, ki je podpisala navedeni dokument, pa je organ zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahtevo po ZDIJZ vložil prosilec, kateremu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, zato je organ moral pozvati skrbnico prosilca na predložitev izjave o (ne)soglašanju z zahtevo. IP je ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, prav tako zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, zato zanj ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je še ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je pridobil izjavo o soglašanju z zahtevo po izdaji izpodbijane odločbe, prav tako je organ odločbo vročil direktno prosilcu), ki pa za ta postopek niso bistvene, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-79/2021/3

Datum: 1. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), ki ga kot skrbnica zastopa … (v nadaljevanju skrbnica prosilca), z dne 2. 3. 2021, zoper odločbo družbe ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 30-1/2021-8548 z dne 19. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 3. 2021 zoper odločbo družbe ELEKTRO LJUBLJANA št. 30-1/2021-8548 z dne 19. 2. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 3. 2. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do seznanitve z osebo, ki je podpisala dokument št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020 in pooblastilom izvršnega direktorja OE Obratovanje in razvoj DO, za podpis neznane osebe, na navedenem dokumentu.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št: 30-1/2021-8548 z dne 19. 2. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da iz že posredovanega dokumenta, št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020, ne izhajajo osebni podatki podpisnika, torej ime in priimek, temveč izhaja le nečitljiv lastnoročni podpis fizične osebe, ki pa ga javnost brez dodatnih podatkov oz. pojasnjevanj, nesorazmernega napora in časa, ne more identificirati oz. določiti. Glede na to, da iz navedenega dokumenta osebni podatki ne izhajajo, je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. Organ je še pojasnil, da tudi sicer tovrstni osebni podatek (ime in priimek podpisnika), skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, velja za izjemo od prosto dostopnih podatkov, saj organ ni javni organ, ne opravlja javne funkcije, zaposleni v organu pa niso javni uslužbenci. Organ je zasebna delniška družba v večinski lasti RS, ki pri svojem delovanju tudi ne koristi javnih sredstev. Organ ima zgolj, v skladu z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, v svojem Katalogu informacij javnega značaja, javno objavljene osebne podatke izvršnih direktorjev večjih notranjih organizacijskih enot, kar pa ne pomeni, da so javno dostopni tudi podatki o njihovih pooblaščencih, namestnikih in drugih zaposlenih pri organu, razen uprave organa. Glede na navedeno je organ podredno zavrnil dostop do seznanitve z osebnimi podatki osebe, ki je podpisala dokument št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020, saj gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Glede zahteve prosilca po posredovanju pooblastila podpisniku predmetnega dokumenta, s strani izvršnega direktorja OE Obratovanje in razvoj DO, je organ zahtevo zavrnil, saj zahtevano pooblastilo ne obstaja in posledično organ z njim ne razpolaga.

Dne 2. 3. 2021 je prosilec, po skrbnici prosilca, vložil pritožbo zoper odločbo št: 30-1/2021-8548 z dne 19. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu je organ nepravilno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. V dokaz je priložil dokument št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020, v katerem so po mnenju prosilca podpisi in oseba, ki je dokument pripravila, protizakonito prekriti. IP prosi, da pritožbi ugodi in organu naloži, da ga seznani z zahtevanimi podatki.

Organ odločbe po prejemu pritožbe prosilca, vložene po skrbnici prosilca, z dne 2. 3. 2021, ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 30-1/2021- 12244 z dne 8. 3. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 30-1/2021- 12244 z dne 8. 3. 2021 je organ pojasnil, da je prosilcu delno odvzeta poslovna sposobnost, organ pa razpolaga z izjavo skrbnice …, da mu dovoljuje samostojno nastopanje pred njihovim podjetjem.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 3. 2. 2021 na organ naslovil prosilec, kateremu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 53/201 z dne 18. 5. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, kar pomeni, da nima sposobnosti vlaganja procesnih aktov v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih in posledično ne more samostojno opravljati procesnih dejanj v upravnem postopku, kot to izhaja iz prvega odstavka 46. člena ZUP. Upoštevaje dejstvo, da je postopek po ZDIJZ upravni postopek, navedeno pomeni, da prosilec, brez soglasja skrbnice, ne more vložiti zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi navedenega je organ dolžan, skladno z 49. členom ZUP, pred izdajo izpodbijane odločbe, skrbnico prosilca pozvati na predložitev izjave o (ne)soglašanju z zahtevo z dne 3. 2. 2021. Navedeno je organ storil dne 8. 3. 2021, sicer po izdaji izpodbijane odločbe in prejemu pritožbe z dne 2. 3. 2021, kar predstavlja kršitev, ki pa za ta postopek ni bistvena. V času odločanja o zahtevi prosilca z dne 3. 2. 2021, je organ sicer razpolagal s pisno izjavo skrbnice z dne 20. 11. 2020, s katero skrbnica dovoljuje varovancu samostojno nastopanje pred organom, kar pa po mnenju IP ni skladno z odločbo Centra za socialno delo Domžale št. 1221-278/2017/123 z dne 21. 2. 2018. V navedeni odločbi je namreč v 3. členu izreka določeno: »Dolžnost skrbnice, na podlagi pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N53/2011, z dne 18. 5. 2012, o delnem odvzemu poslovne sposobnosti, je zastopati varovanca pred sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki«. Navedeno pomeni, da mora organ, v primeru, da vloži zahtevo prosilec sam, upoštevaje 47. in 49. člen ZUP, vsakokrat pozvati skrbnico prosilca, da sporoči, ali odobrava zahtevo, ki jo je prosilec, na podlagi ZDIJZ, vložil pri organu. Prav tako je organ dolžan vročiti upravni akt (sklep, odločbo), skladno z 88. členom ZUP, skrbnici prosilca, kar pa v konkretnem postopku ni storil. Ker je pritožbo po ZDIJZ prosilec vložil po skrbnici prosilca, je IP štel, da je bila skrbnica, kljub pomoti pri vročanju, seznanjena z izpodbijano odločbo.

Ker je organ z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do zahtevanih informacij, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ pravilno zavrnil dostop do seznanitve z osebni podatki podpisnika, ki je podpisal dokument št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020 in, ali organ razpolaga s pooblastilom izvršnega direktorja OE Obratovanje in razvoj DO, za neznanega podpisnika, ki je podpisal navedeni dokument.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi pooblastilom izvršnega direktorja OE Obratovanje in razvoj DO za neznanega podpisnika, ki je podpisal dokument št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020, ni razpolagal. Tudi iz predmetnega dokumenta namreč ne izhaja, da bi bil dokument podpisan po kakršnemkoli pooblastilu. Glede na navedeno IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim pooblastilom, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim pooblastilo, vendar ga prosilcu ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim pooblastilo ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v zavrniti.

Glede zavrnitve dostopa do podatkov osebe, ki je podpisala dokument št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020, IP ugotavlja, da je bil navedeni dokument prosilcu posredovan v celoti, torej brez prekritih osebnih podatkov. V navedenem dokumentu se ne nahajata ime in priimek podpisnika, temveč le lastnoročni nečitljiv podpis, s katerim pa je prosilec že seznanjen. Ob tem IP tudi pritrjuje navedbam organa, da tudi sicer tovrstni osebni podatek (ime in priimek podpisnika), skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, velja za izjemo od prosto dostopnih podatkov, saj zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, zato zanj ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Glede na vse navedeno IP zaključuje, da pritožbi prosilca za seznanitev z osebo, ki je namesto izvršnega direktorja OE Obratovanje in razvoj DO podpisala dokument št. 30-1/2020-27822 z dne 9. 7. 2020, ni mogoče ugoditi.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, da pa so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je pridobil izjavo o soglašanju z zahtevo z dne 3. 2. 2021 po izdaji izpodbijane odločbe, prav tako je organ odločbo vročil direktno prosilcu), ki pa za ta postopek niso bistvene, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka