prosilec - Družba za razvoj infrastrukture d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavni zadevi je organ zavrnil dostop do dokumentov v zvezi s konkretnim ogledom dela trase gradbišča dragega tira, saj po oceni organa zahtevane informacije niso informacije javnega značaja, katere bi bil prosilec upravičen prejeti. Organ je namreč zatrjeval, da je kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezan k transparentnosti samo glede informacij, ki so opredeljene v 4.a čl. ZDIJZ.  V pritožbenem postopku je IP primarno poudaril, da se je do vprašanja zavezanosti organa po ZDIJZ  že izrekla sodna praksa, in sicer v sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. IU 1503/2015-16 z dne 12. 10. 2017, s katero je sodišče sledilo odločitvi IP v odločbi št. 0902-23/2014/19 z dne 23. 9. 2015, da je Družbo za razvoj infrastrukture d.o.o. mogoče uvrstiti med »druge osebe javnega prava«, nosilce javnih pooblastil ali izvajalce javnih služb v smislu 1. člena ZDIJZ.  Nadalje je IP ugotavljal, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ugotovil, da  organ z dokumenti, ki so predmet zahteve, ne razpolaga, IP pa ni videl utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel, saj kot je pojasnil organ, ni bilo razloga, da bi se izvajali posebni protokoli v obliki zapisa, organ pa samega dogodka sicer ni zanikal.  

ODLOČBA:

Številka: 09021-3/2021/6

Datum:18. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 14. 9. 2021, zoper zavrnilni odgovor z dne 2. 9. 2021, št. 114-4/21-Z, DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 30. 8. 2021, v katerem je navedel, da je dne 9. 11. 2020 nadzorni DRI, misli, da      , zadolžen za Drugi tir, 2TDK, v spremstvu predsednika Uprave 2TDK , predstavnika Kolektorja (izvajalca) in predstavnika snemalca, opravljal ogled spodnjega dela gradbišča dragega tira. V tej zvezi je prosilec skladno z ZDIJZ zaprosil, da mu organ v elektronski obliki posreduje:

• poročilo dneva, s kakšnim namenom in na čigavo zahtevo je opravljal ogled   ,
• dokumente o uskladitvi termina, komunikacijo glede srečanja, potek srečanja, poročilo po gradbiščih, zapise v gradbeni knjigi ob obisku zaprtega dela gradbišč, poročilo dneva, oziroma kar pisno obstaja.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odgovorom z dne 2. 9. 2021, št. 114-4/21-Z, v katerem je povzel zahtevo prosilca ter navedel, da se DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. za potrebe izvajanja ZDIJZ, na podlagi 1.a člena ZDIJZ, šteje za gospodarsko družbo pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je kot takšna zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena omenjenega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ je nadalje citiral 4.a člen ZDIJZ ter navedel, da je predstavnik DRI upravljanje investicij d.o.o., ogled gradbišča, na katerega se nanaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja, izvajal v okviru Pogodbe za izvajanje storitev nadzora nad izvedbo dostopnih cest, v okviru izvedbe pripravljalnih del za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, DRI, št. 03/2019, sklenjene med DRI upravljanje investicij, d.o.o. in 2TDK, d.o.o., dne 14. 2. 2021. Organ je ugotovil, da zahtevane informacije, ki se nanašajo na ogled dela gradbišča drugega tira, ki naj bi ga dne 9. 11. 2020 opravil predstavnik DRI, , predsednik uprave 2TDK, predstavnik Kolektorja ter snemalec , in sicer: poročilo dneva, s kakšnim namenom in na čigavo zahtevo je opravljal ogled , dokumente o uskladitvi termina, komunikacija glede srečanja, potek srečanja, poročilo po gradbiščih, zapise v gradbeni knjigi ob obisku zaprtega dela gradbišč, poročilo dneva, oziroma kar pisno obstaja, niso informacije javnega značaja, katere bi bil prosilec upravičen prejeti od DRI upravljanje investicij, d.o.o., ker se ne nanašajo niti na informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti na informacije, ki se nanašajo na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Zahtevane informacije se tudi ne nanašajo na vrsto zastopnika oziroma članstvo v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora in njihove prejemke. Glede na navedeno je organ zaključil, da zahtevi prosilca ne more ugoditi.

Zoper zgoraj navedeni zavrnilni odgovor je prosilec pri IP vložil pritožbo z dne 14. 9. 2021, v kateri je navedel, da je izkazal skladnost dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, ravno tako je izkazal pravni interes za dostop do teh informacij, in sicer predstavnik DRI je v imenu DRI vodil turistični izlet po gradbišču drugega tira. Prosilec je navedel, da z vso dolžno skrbnostjo in spoštovanjem zapiše, da se je tega izleta udeležil v imenu , torej kot tretja oseba. Vidik in procesna osnova za obisk gradbišč in vodenje ogledov mu ni poznan, ne more pa se sprijazniti z dejstvom, da DRI ne poseduje informacij o tem dogodku. Prilaga sliko vozila zaposlenega pri DRI. Kdo je, še danes ne ve, niti mu DRI ne želi izročiti informacij javnega značaja o tem dogodku, kar utemeljuje s poslovnim razmerjem med DRI in 2TDK. Zapiše, da ni dobil v podpis nobenih dokumentov ali pogodb o ne razkrivanju informacij ali drugih dokumentov stopnje zaupnosti poslovne skrivnosti ali drugih. Neuradno je izvedel, da je naročnik 2TDK zavedel DRI in so bili prepričani, da je prosilec eden od zaposlenih pri 2TDK, zato protokolom niso sledili v celoti. Želi, da se DRI izjasni o tem dogodku, v nasprotnem primeru prosi IP, da opravi nadzor pri DRI glede dogodka tistega dne. Ne more se sprijazniti z dejstvom, da ni vsaj pisne dokumentacije med poslovnimi partnerji 2TDK in DRI o turističnem izletu. Tudi v trajanju tega postopka je pri DRI napovedal vložitev kazenskih ovadb zaradi uničenja poslovnih listin povezanih s tem dogodkom in s tekom drugih kazenskih dejanj, katere sumi, da se sedaj dogajajo na DRI. Na sklep o izvršbi je bil podan ugovor s strani 2TDK, ki ne priznava naročila in opravljenih storitev. Sklep je bil odpravljen v delu, kjer se izvršba dovoli pri APP, v preteklem tednu je bila plačana taksa in izvršba se nadaljuje v pravdi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor organa v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno izpostavlja, da v obravnavanem primeru ne more slediti zatrjevanju organa v zavrnilnem odgovoru, da je družba DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. zavezana zgolj po 1.a členu ZDIJZ. Gre namreč za vprašanje, da katerega se je sodna praksa že izrekla, in sicer v sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. IU 1503/2015-16 z dne 12. 10. 2017, s katero je sodišče sledilo odločitvi IP v odločbi št. 0902-23/2014/19 z dne 23. 9. 2015, da je Družbo za razvoj infrastrukture d.o.o. mogoče uvrstiti med »druge osebe javnega prava«, nosilce javnih pooblastil ali izvajalce javnih služb v smislu 1. člena ZDIJZ. Sodišče je v sodbi zapisalo: »Že zgolj iz zakonske opredelitve ustanovitve tožnika (DRI upravljanje investicij op. IP), njegovih statusnih značilnosti, njegovih dejavnosti, financiranja in povezave z državnimi organi pri izvrševanju njihovih zakonskih pristojnosti, po presoji sodišča izhaja taka koncentracija javnopravnih značilnosti, da je tožnika v okviru opravljanja teh dejavnosti treba šteti za »drugo osebo javnega prava« v smislu 1. člena ZDIJZ. Na tak tožnikov status ne morejo vplivati nekatere značilnosti tožnikovega delovanja, ki (vsaj po obliki) spominjajo na tržne subjekte; tipičen primer za to je pogodba med tožnikom in Republiko Slovenijo, do katere se je sodišče v tej obrazložitvi že opredelilo. Prav tako na tožnikov status v zvezi z obravnavanimi informacijami javnega značaja ne morejo vplivati njegove morebitne druge, tržne dejavnosti, saj predmetne informacije ne izvirajo iz njih oziroma tožnik tega niti ne zatrjuje«.

Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da je organ zavezanec tako po 1. čl., kakor tudi po 1. a členu ZDIJZ, zato ga je IP v predmetni odločbi poimenoval organ in ne zavezanec. Organ sicer v registru zavezancev (AJPES) res (še vedno ) ni vpisan tudi kot zavezanec za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, kar pa ne pomeni, da ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. člena ZDIJZ. Velja namreč le zakonska domneva, da je zavezanec tisti subjekt, ki je vpisan v register zavezancev (peti odstavek 3.b člena ZDIJZ), ne pa tudi obratna domneva – da, kdor ni vpisan v register zavezancev, ni zavezanec.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, zato je z dopisom št. 09021-3/2021/3, z dne 22. 9. 2021 pozval organ, da zgoraj navedene dokumente posreduje IP in se do njih opredeli.

Organ je odgovoril z dopisom št. 114-4/21-Z z dne 29. 9. 2021, v katerem je povzel zahtevo prosilca ter pojasnil, da drži, da je bil dne 9. 11. 2020 izveden ogled trase drugega tira, in sicer na zahtevo investitorja 2TDK d.o.o., ki jo je podal generalni direktor te družbe. Slednji je namreč po telefonu kontaktiral sodelavca organa in izrazil željo, da bi se seznanil s stanjem na projektu v živo, saj je bil tik pred tem imenovan za generalnega direktorja 2TDK d.o.o., kot investitorja tega projekta. Sodelavec organa je investitorju ugodil in sprejel na trasi gradnje drugega tira. Investitor je prišel skupaj z osebo, ki je izvajala tudi snemanje. Ogled trase je bil torej dogovorjen ustno, zato ne obstaja dokumentacija o usklajevanju termina, komunikaciji glede srečanja ali o poteku srečanja. Ker gre za investitorja gradnje, tudi ni potrebe, da bi nadzor izvajal protokole, kot bi jih izvedel, če bi šlo za izvajalca gradnje. Zato ne obstaja poročilo dneva, kot tudi ne obstajajo zapisi v gradbeni knjigi v zvezi s predmetnim ogledom. Organ je poudaril, da ni šlo za ogled delovišča. Glede na navedeno je organ zaključil, da zahtevane dokumentacije ne more posredovati, ker ne obstaja.

Dne 13. 10. 2021 je IP opravil še dodatno poizvedbo pri organu in ga opozoril, da prikrivanje informacij oz. dokumentov predstavlja prekršek. Organ je ponovno poudaril, da je šlo zgolj za ustno komunikacijo (telefonsko) in da v zvezi s tem dogodkom dokumenti ne obstajajo. Kljub temu je uradna oseba pri organu ponovno opravila poizvedbo pri sodelavcu in sporočila IP, da ji je ta ponovno pojasnil, da so prejeli telefonski klic za ogled trase drugega tira in so se dogovorili za termin. Na ogled je poleg prišel tudi snemalec. Ker je komunikacija potekala po telefonu, z dokumentom v zvezi s tem dogodkom ne razpolagajo.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ z dokumenti, ki so predmet zahteve, ne razpolaga, IP pa ne vidi utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel, saj kot je pojasnil organ, ni bilo razloga, da bi se izvajali posebni protokoli v obliki zapisa, organ pa samega dogodka sicer ne zanika. Oprijemljivih dejstev, ki bi narekovali drugačno dejansko stanje, prosilec ni navedel. Ob tem IP še dodaja, da je v postopku po ZDIJZ pristojnost IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, vezana izključno na ugotovitev, ali dokumenti pri organu dejansko obstajajo. Druge pristojnosti IP v pritožbenem postopku nima. Od organov po ZDIJZ namreč ni mogoče zahtevati, da »ustvarijo, pridobijo ali da razpolagajo« z dokumenti, tudi če tako določa npr. zakon, podzakonski akt ipd. To je stvar pristojnosti drugih nadzornih institucij. Vsled navedenega IP ne more slediti prosilcu, »da naj IP opravi nadzor pri organu glede navedenega dogodka«, saj za takšen nadzor IP ni pristojen.

Ker je prosilec izpostavil, da ima za dostop do zahtevanih informacij izkazan tudi pravni interes, ki je vezan na izvršilni postopek za plačilo opravljenih storitev, IP dodaja, da v postopku po ZDIJZ razlog za vložitev zahteve ni relevanten in torej prosilec zaradi »osebnega interesa« ali izkazanega »pravnega interesa« ne more biti upravičen do več informacij kot drugi prosilci. Prav tako se pri presoji po ZDIJZ ne upošteva odnos med prosilcem in organom. Organ je skladno z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacije javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem (erga omnes), ne le prosilcu. To pomeni, da če so informacije dostopne za enega prosilca, so dostopne za vse.

Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, je organ zavezanec po 1. in 1.a členu ZDIJZ, kar pomeni, da bi moral o zahtevi prosilca odločiti z odločbo in ne z zavrnilnim odgovorom. Vendar pa po oceni IP omenjena kršitev ne vpliva na pravico prosilca, saj bi bila tudi v primeru izdaje formalne odločbe, odločitev organa enaka, torej, da se dostop do zahtevanih informacij zavrne.

IP tako ugotavlja, da so bile na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene, zato je pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. čl. ZUP zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločitev organa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka