prosilec - Dom počitka Mengeš

POVZETEK:

Prosilec je iz postopka javnega naročila želel prejeti celoten predračun izbranih ponudnikov, iz katerega izhajajo tudi nazivi (komercialna imena) in proizvajalci ponujenih artiklov. Organ je odobril delni dostop in zaradi poslovne skrivnosti prekril podatek o komercialnem imenu ponujenega artikla. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da podatek o nazivu ponujenega artikla predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Odločitev sledi tako praksi IP, upravno-sodni praksi kot tudi stališčem Državno revizijske komisije, kateri podatki sodijo pod specifikacijo blaga, zato je IP pritožbi ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-246/2021/3

Datum: 22. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, pooblastilo  št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 29. 6. 2021, zoper odločbo Doma počitka Mengeš, Glavni trg 13, 1234 Mengeš (v nadaljnjem besedilu organ), št. JN 02-2021 z dne 14. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 6. 2021 se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Doma počitka Mengeš, št. JN 02-2021 z dne 14. 6. 2021, v delu, ki se nanaša na stolpec »C«, iz katerega je razvidno komercialno ime ponujenega artikla, in 2. točka izreka v celoti odpravita ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski zapis sledečih dokumentov izbranih ponudnikov javnega naročila »Medicinski potrošni material«, št. JN 02-2021:

• obrazec »Predračun s specifikacijami_SKLOP 2« izbranega ponudnika Simps's, d.o.o., na način, da je na dokumentu v celoti razviden tudi stolpec »C« (komercialno ime in opis ponujenega artikla),
• obrazec »Predračun s specifikacijami_SKLOP 3« izbranega ponudnika Dentacom, d.o.o., na način, da je na dokumentu v celoti razviden tudi stolpec »C« (komercialno ime in opis ponujenega artikla).

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 13. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je želel vpogled v celoten predračun izbranih ponudnikov, iz katerega izhajajo tudi nazivi (komercialna imena) in proizvajalci ponujenih artiklov, v postopku javnega naročila, št. JN002042/2021-W01, »Medicinski potrošni material« in sicer za Sklop 2: Sanitetni material – SIMPS d.o.o. in Sklop 3: Negovalna kozmetika – DENTACOM d.o.o. Zahtevana dokumenta (oba obrazca predračuna) je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

Organ je z odločbo, št. JN 02-2021 z dne 14. 6. 2021, zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na nazive (komercialna imena) ponujenih artiklov. Kot predmet zahteve je prepoznal obrazec »Predračun s specifikacijami_SKLOP 2« izbranega ponudnika Simps's, d.o.o., in obrazec »Predračun s specifikacijami_SKLOP 3« izbranega ponudnika Dentacom, d.o.o. Organ je oba izbrana ponudnika pritegnil v postopek kot stranska udeleženca, ki sta priglasila svojo udeležbo in zatrjevala, da dokumenta predstavljata zaupne podatke in poslovno skrivnost družbe. Organ je preveril, če je treba zahtevana dokumenta varovati kot poslovno skrivnost in ugotovil, da sta izbrana ponudnika v svoji ponudbeni dokumentaciji predložila Sklep o poslovni skrivnosti, iz katerega izhaja, da se za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Organ je upošteval izjavi izbranih ponudnikov o poslovni skrivnosti, vendar pa je skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena upošteval, da so javni podatki o količini iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev. Zato je prosilcu omogočil vpogled v navedene postavke ponudbenega predračuna s specifikacijo izbranih ponudnikov, zavrnil pa je vpogled v nazive (komercialna imena) artiklov. Pri odločitvi je upošteval Sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 1. 3. 2021 ponudnika …, ter Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 1. 2017 ponudnika ...

Prosilec je 29. 6. 2021 zoper odločbo organa, št. JN 02-2021 z dne 14. 6. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, ker je menil, da je zavrnitev vpogleda v nazive (komercialna imena) ponujenih artiklov neutemeljena. V pritožbi se je skliceval na odločbo IP, št. 090-143/2018 z dne 22. 10. 2018, s katero je IP ugotovil, da ponudbeni predračun v koloni 17 »proizvajalec« skupaj z drugimi podatki izkazuje informacije o predmetu naročila, kar pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je IP v navedeni odločbi odločil, da podatek o nazivu ponujenega artikla predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Prosilec je v pritožbi izpostavil, da je zahteval podatke, ki so del ponudbenega predračuna in s tem del razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, kar tudi po praksi Državne revizijske komisije in smiselne uporabe določb ZJN-3 predstavlja podatke, ki jih izbrani ponudnik ne more opredeliti kot poslovno skrivnost. Prosilec je predlagal razveljavitev II. točke izreka izpodbijane odločbe ter da se mu omogoči vpogled tudi v stolpec »C«, to je komercialno ime in opis ponujenega artikla.

Po prejemu pritožbe organ svoje odločitve ni spremenil, zato jo je z dopisom z dne 30. 7. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Organ je s pritožbo seznanil tudi oba stranska udeleženca, ki do izdaje te odločbe nanjo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V predmetnem postopku po ZDIJZ se zahtevana dokumenta (predračuna izbranih ponudnikov) nanašata na ponudbi izbranih ponudnikov v zvezi z javnim naročilom, ki ga je objavil prvostopenjski organ (Dom počitka Mengeš): Medicinski potrošni material, št. JN 02-2021, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil pod št. JN002042/2021-W01 z dne 2. 4. 2021. Kot predmet zahteve je organ prepoznal dva obrazca ponudbenih predračunov, in sicer »Predračun s specifikacijami_SKLOP 2« izbranega ponudnika Simps's, d.o.o., ter »Predračun s specifikacijami_SKLOP 3« izbranega ponudnika Dentacom, d.o.o. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se prosilec ni strinjal z organom glede prekritja stolpca »C«, ki vsebuje poleg opisa ponujenega artikla tudi njegovo komercialno ime. Nazive (komercialna imena) ponujenih artiklov je organ prekril s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti, ki sta jo zatrjevala in s sklepi o poslovni skrivnosti izkazovala tudi oba stranska udeleženca.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je v stolpcu »C« ponudbenih predračunov prekril nazive (komercialna imena) artiklov zaradi obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Navedena izjema določa, da organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

• je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
• ima tržno vrednost;
• imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS).

S pregledom zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da gre za informacije, ki nedvomno izkazujejo poslovne informacije, ki imetniku omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu, informacije imajo tudi svojo tržno vrednost, saj bi razkritje škodovalo tako poslovnim kot finančnim interesom, imetnik pa je za ohranitev informacij kot poslovno skrivnost razumno ukrepal, saj sta označena z oznako zaupno oz. s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti stranskega udeleženca … z dne 1. 3. 2021 in stranskega udeleženca … z dne 3. 1. 2017 izrecno opredeljena kot poslovna skrivnost.

Vendar pa je v obravnavani zadevi zahtevane informacije treba preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. IP je ugotovil, da je organ omenjeni preizkusi izvedel, in sicer ko je ugotavljal, ali zahtevane informacije sodijo v okvir prosto dostopnih informacij po drugem odstavku 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu ZJN-3) oz. po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da so podatki o porabi javnih sredstev absolutno javni podatki. Določba drugega odstavka 35. člena ZJN-3 se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril«. Organ je sklenil, da v ta okvir v obravnavanem primeru sodijo: podatki o količini iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev. IP se s stališčem organa ne strinja v celoti in pritrjuje pritožbenim navedbam, da podatek o nazivu ponujenega artikla predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe IP meni, da je organ spregledal začetno dikcijo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki pravi, da so javni podatki (poleg že naštetih) tudi specifikacije ponujenega blaga. Pod specifikacijo ponujenega blaga pa se tako po praksi IP (npr. odločbe, št. 090-116/2017, 090-143/2018, 090-153/2019) kot tudi po sodni praksi (npr. sodba I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019) šteje tudi naziv ponujenega blaga. Tako je v navedeni sodbi sodišče zavzelo stališče, da je »za dokazovanje izpolnjevanja zahtevanih tehničnih lastnosti nameril relevanten tudi podatek o modelu merilne naprave« (tč. 21 obrazložitve).

Eno izmed osnovnih načel javnega naročanja je načelo transparentnosti, gre namreč za »javno« naročilo, za kar se porabljajo javna sredstva, zato je bil namen zakonodajalca, da z določbo v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, omogoči kar najširši »nadzor« nad ponujenim predmetom naročila. V vsakem konkretnem postopku javnega naročila naročnik opredeli predmet naročila na način, da sam določi specifikacijo blaga, ki ustreza njegovim potrebam. IP poudarja, da je pojem »specifikacija« povsem jasen. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika beseda »specifikacija« pomeni »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti«, kar iz jezikovne razlage določbe izvira, da se predmet naročila ne opredeli zgolj z »osnovnimi« podatki, temveč z vsemi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji tudi opredelil. Obseg informacij, ki sodijo v okvir »specifikacije ponujenega blaga«, je torej vselej odvisen od zahtev naročnika, ki jih ta opredeli v razpisni dokumentaciji. Tehnične specifikacije, s katerimi naročnik določi zahtevane značilnosti blaga in storitev, v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga in storitev, pomenijo »specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti«. Ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter prepovedi neupravičenega izkrivljanja konkurence na trgu, je v domeni naročnika odločitev, na kakšen način bo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov zahteval specifikacijo predmeta ponudbe. Specifikacijo ponujenega blaga, kot je določena v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, je torej treba razumeti kot specificiranje oziroma enoznačno oznako predmeta ponudbe, ki nujno ne predstavlja tudi tehničnih specifikacij. Na kakšen način bodo morali ponudniki specificirati predmet ponudbe, določi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zaradi različnih zahtev naročnikov po specificiranju predmeta ponudbe je zato treba vsak primer obravnavati ločeno in ugotoviti, kaj v konkretnem primeru predstavlja specifikacijo ponujenega blaga.

Kot je razvidno iz Navodil ponudnikom, 4. točka, ki so del razpisne dokumentacije[1], so morale ponudbe vsebovati vse naštete ustrezno izpolnjene obrazce in ostale zahtevane dokumente, med drugim tudi izpolnjen in podpisan obrazec »Predračun s specifikacijami.xls«. Obrazec ima devet stolpcev, in sicer: stolpec »A« z zaporedno številko, stolpec »B« z opisom, stolpec »C«, kjer ponudnik natančno specificira ponujen artikel (navede komercialno ime in opiše ponujen artikel), stolpec »D« z mersko enoto, stolpec »E« z ocenjeno količino za 1,5 let, stolpec »F« s ceno brez DDV, stolpec »G« z vrednostjo brez DDV, stolpec »H« z DDV v % in stolpec »I« z vrednostjo z DDV. Pri predmetnem javnem naročilu je torej naročnik, tj. organ, specifikacijo posameznih artiklov za SKLOP 2: Sanitetni material - obvezilni material kot tudi za SKLOP 3: Negovalna kozmetika opredelil v razpisni dokumentaciji tudi s tem, ko je na obrazcih Predračun s specifikacijami_sklop 2 oz. Predračun s specifikacijami_sklop 3, ki sestavljata dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, v stolpcu »C« določil, da »ponudnik natančno specificira ponujen artikel (navede komercialno ime in opiše ponujen artikel)«. Ob tako določeni zahtevi po specificiranju predmeta ponudbe je IP ocenil, da podatek o komercialnem imenu posameznega ponujenega artikla iz stolpca »C« v obravnavanem primeru predstavlja javen podatek, v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3.

Da je podatek o trgovskem imenu in proizvajalcu posameznega ponujenega izdelka iz stolpca »Trgovsko ime / Proizvajalec« ponudbenega predračuna javen podatek, v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, če je naročnik v ponudbenem predračunu zahteval, da ponujene izdelke specificirajo tako, da vpišejo tudi ta dva podatka glede ponujenega izdelka, je stališče, ki ga je v svoji odločitvi, št. 018-207/2018-7 z dne 11. 3. 2019, zavzela tudi Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.[2]

V obravnavanem primeru ni dvoma, da je ponudnik, če je želel uspešno sodelovati v postopku javnega naročila, moral slediti zahtevam naročnika in pod posameznim opisom blaga ponuditi izdelek, ki le temu ustreza. Izbrani ponudnik je izpolnjevanje zahtev izkazoval (tudi) z informacijami o nazivu ponujenega artikla tako, da je v stolpcu »C« navedel njegovo komercialno ime. Z javnostjo podatkov iz ponudbenega predračuna se omogoča tudi nazor nad kasnejšo dobavo in izpolnjevanjem obveznosti pogodbenih strank glede na sklenjen okvirni sporazum, ki pa so podatki, dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V zadevi ni sporno, da je bila z vsakim od stranskih udeležencev sklenjena pogodba, po kateri se izvaja dobava materiala in se torej porabljajo javna sredstva. Iz obeh Okvirnih sporazumov o nakupu in dobavi medicinskega potrošnega materiala JN 02-2021[3], ki sta bila sklenjena med organom in stranskima udeležencema 12. 5. 2021 (za Sklop 2) oz. 24. 5. 2021 (za Sklop 3), izhaja, da je njun sestavni del tudi predmetni predračun. Podatki iz zahtevanih predračunov dejansko izkazujejo, ali sta ponudnika ponudila blago, ki ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Tako IP meni, da je treba dostop do podatka o komercialnem imenu ponujenih artiklov iz stolpca »C« omogočiti tudi iz tega vidika, saj podatki o komercialnem imenu artiklov skupaj s podatki iz opisa v stolpcu »B« identificirajo predmet ponudbe v celoti. Kot že izpostavljeno, javnost teh podatkov omogoča nadzor nad javnim naročilom z vidika točnosti in določnosti, kaj konkretno je bil predmet naročila in posledično ponudbe ter kasneje tudi dobave. Kot je razvidno iz 5. člena Okvirnega sporazuma, je vsaka naknadna sprememba izbranega artikla ob upoštevanju razpisnih zahtev možna zgolj po predhodnem pisnem soglasju naročnika. Torej se mora dobavljeno blago skladati z razpisnimi zahtevami. Prav tako izvajalec naročniku jamči, da kupljeno blago popolnoma ustreza vsem tehničnim opisom, karakteristikam in specifikacijam, ki so bile dane v okviru razpisne in ponudbene dokumentacije ali so priloga tega okvirnega sporazuma (7. člen Okvirnega sporazuma).

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilcu v enaintridesetih (31) dneh po prejemu te odločbe v elektronski obliki posredovati zahtevana dokumenta, tj. ponudbena predračuna, na način, da je na dokumentih v celoti razviden tudi stolpec »C« (komercialno ime in opis ponujenega artikla).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                        

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                               

svetovalka IP

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Razpisna dokumentacija je na voljo na https://eponudbe.si/ pod številko javnega naročila JN002042/2021-W01 (september 2021).

[2] Odločitev je dostopna na http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2019031508531477/.

[3] Okvirna sporazuma sta javno dostopna na spletni strani www.enarocanje.si pod številko objave JN002042/2021-W01 (september 2021).