prosilec - Nacionalni inštitut za javno zdravje

POVZETEK:

V obravnavanem primeru so bile predmet zahteve informacije, kakšen delež oseb, ki se zaradi okužbe s COVID-19 zdravijo v bolnišnicah v Sloveniji, je cepljen, necepljen in prebolevnik, v 46. tednu, to je med 15. 11. 2021 in 21. 11. 2021, kar je bilo zavrnjeno z utemeljitvijo, da se bolnišnična zdravljenja, ki se vodijo v evidenci NIJZ, ne vodijo tako ažurno in da ti podatki ne vsebujejo statusa cepljen, necepljen ali prebolevnik. V pritožbenem postopku je  IP opravil dodatne poizvedbe pri organu in ugotovil, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve, trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve prosilca, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP namreč ne videl utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel. Po mnenju IP je organ prepričljivo pojasnil, da v konkretnem primeru ni govora o »priklicu obstoječih podatkov iz zbirke«, ker ti podatki na enem mestu v strukturirani obliki ne obstajajo in torej zahtevanih informacij ni mogoče pridobiti iz baze z enostavno poizvedbo. Gre torej za združevanje več zbirk, v katerih so podatki nestrukturirani (npr. v obliki odpustnega pisma), zaradi česar v času obravnave pritožbe standarda »enostavno in hitro«, za priklic podatkov iz baze, nista izpolnjena. IP zato ni imel podlage, da bi organu nalagal, da mora »pripraviti« informacije, ki so predmet zahteve.

ODLOČBA:

Številka: 090-7/2022/6

Datum: 1. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), (dalje prosilec), z dne 4. 1. 2022, zoper zavrnilno odločbo z dne 10. 12. 2021, št. 090-127/2021-2 (272), NIJZ, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil zaprosilo z dne 1. 12. 2021, v katerem je navedel, da v skladu ZDIJZ, prosi, da mu organ posreduje aktualne podatke (za zadnjih 7 dni) o tem, kakšen delež oseb, ki se zaradi okužbe s COVID-19 zdravijo v bolnišnicah v Sloveniji, je

1. cepljen,
2. necepljen
3.  

Iz podatkov COVID-19 sledilnika, ki kot vir navaja bolnišnice, izhaja, da se je v 46. tednu, to je med 15.11.2021 in 21.11.2021 (aktualnejši podatki še niso dostopni), v bolnišnicah na enotah intenzivne terapije zdravilo 161 bolnikov s COVID-19. Necepljenih bolnikov je bilo 121, delno cepljenih 5, zaščitenih s cepljenjem 34, prebolevnik pa 1². Iste podatke želi prosilec pridobiti tudi za vse hospitalizirane, torej ne zgolj za bolnike v enotah intenzivne terapije. Iz podatkov, ki so objavljeni na spletni strani NIJZ ali COVID-19 sledilnika, to razmerje (cepljeni/necepljeni/prebolevniki) ne izhaja. Prosilec je navedel, da se na organ obrača kot na osrednjo nacionalno ustanovo na področju zdravja. Skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) organ izvaja naloge, ki jih ZZDej določa za področje dejavnosti javnega zdravja. Skladno s 23.a členom ZZDej je NIJZ med drugim dolžan voditi in upravljati zbirke podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi ter nuditi statistične in druge javno dostopne podatke s področja zdravstvenega varstva za ponovno uporabo v skladu s predpisi.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 10. 12. 2021, št. 090-127/2021-2 (272), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter primarno presojal, ali zahtevane informacije ustrezajo zakonski opredelitvi informacije javnega značaja in če organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, v skladu s 4. čl. ZDIJZ. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni prosilcem omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca. Organ je navedel, da spremlja bolnišnične obravnave po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZNUPZ), in sicer v evidenci NIJZ, vendar ne tako ažurno, kot jih želi prosilec. Bolnišnice pošiljajo podatke za nazaj. Prav tako ti podatki ne vsebujejo statusa cepljen, necepljen ali prebolevnik. Organ je ob tem navedel, da v okviru epidemiološkega spremljanja EPISARI CNB (center za nalezljive bolezni) zbira tedenske podatke o številu sprejemov v bolnišnico zaradi EPISARI zaradi okužbe s SARS-CoV-2. Podatki so javno dostopni na spletni strani organa:

https://www.niiz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/episari mreza grafi do 28.11.2021.pdf;

 https://www.niiz.si/sl/dnevno-spremlianie-okuzb-s-sars-cov-2-CQvid-19

Organ je še pojasnil, da je kot zavezanec po ZDIJZ prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja oziroma podajati pojasnila na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi. Iz odločbe IP, št. 090- 277/2020/4 z dne 17.12.2020 izhaja, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP v odločbi pojasnjuje, da ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne more pa prisiliti organa, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Organ po preučitvi zahteve ugotavlja, da z informacijami ne razpolaga v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra ali evidence oziroma drugega dokumentarnega gradiva, oziroma da se dokument, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, ne nahajajo v materializirani obliki. Zaradi navedenega je organ, kot izhaja iz izreka te odločbe, zahtevo prosilca zavrnil. Stroški v tem postopku niso nastali.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 4. 1. 2022, iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da IP pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovno odločanje, oziroma da naloži organu, da mu posreduje informacije kakšen delež oseb, ki se zaradi okužbe s COVID-19 zdravijo v bolnišnicah v Sloveniji, je cepljen, necepljen in prebolevnik, v 46. tednu, to je med 15. 11. 2021 in 21. 11. 2021. Prosilec je v nadaljevanju povzel odločitev organa in navedel, da v delovno področje organa spada spremljanje nalezljivih bolezni, in sicer v okviru Centra za nalezljive bolezni. To dejstvo izhaja iz spletne strani organa. Prav tako iz spletne strani organa izhaja, da spremlja, obdeluje in evidentira podatke o osebah, ki so zbolele za nalezljivimi boleznimi. Prosilec je v nadaljevanju iz Programa dela in finančnega načrta organa za leto 2021 povzel kakšna je dejavnost organa, poslanstvo, strategija, prioritetne naloge in ključne izdelke na področju informatike v zdravstvu v letu 2021. Prosilec se je skliceval tudi na 14.b člen ZZPPZ, ki opredeljuje osnovne podatke o pacientu, in sicer: zdravstvena stanja in medicinski posegi za zadnjih šest mesecev, kar pomeni, da evidenca, ki jo organ upravlja na podlagi citiranega člena, obsega tudi podatke o tem, ali je posamezna oseba v zadnjih 6 mesecih prebolela COVID 19 in ali je bila v zvezi s tem deležna medicinskega posega, kot je na primer bolnišnična oskrba ali oskrba na intenzivni negi. Prosilec poudarja, da je v izpodbijani odločbi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno v zvezi z zahtevanim podatkom o osebah, ki se zdravijo v bolnicah pa so prebolele okužbo s COVID-19. Organ je navedel, da naj bi mu bolnišnice neažurno pošiljale podatke o osebah, ki se zdravijo v bolnici. V skladu z že omenjenim 14.b. čl. ZZPPZ ima organ podatke o vsakem posamezniku - osebi s stalnim prebivališčem v RS, in sicer o zdravstvenem stanju in medicinskih posegih za zadnjih šest mesecev. To pomeni, da organ za vsakega posameznika na podlagi zakona in okviru nalog, ki so mu bile zaupane in naložene, obdeluje osebne podatke o posameznikovem zdravstvenem stanju in medicinskih posegih. Med medicinske posege spadajo podatki o cepljenju, kot tudi podatki o zdravljenju. Tako ne drži ugotovitev organa, da naj ne bi razpolagal s temi podatki. Splošno znano dejstvo je, da je organ seznanjen s tem, ali je posameznik cepljen ali ne. V zvezi s tem je organ nenazadnje celo pozival osebe, ki po njegovih podatkih niso bile cepljene, da se cepijo. To je lahko učinkovito izvršil le na podlagi evidenc, ki jih vodi na podlagi citiranih zakonskih predpisov. Prav tako so bolnice in drugi izvajalci zdravstvene oskrbe dolžni organ seznanjati z zdravstvenimi stanji in medicinskimi posegi, ki so bili opravljeni v zvezi s posameznikom. Organ pa je dolžan te podatke obdelovati. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni izrecno navedel, da naj ne bi imel teh podatkov. Navedel je, da bolnišnice ne sporočajo podatkov o tem, ali je posameznik, ki je v bolnišnični oskrbi, cepljen ali ne. Glede na to, da sam objavlja te podatke, je jasno, da sam razpolaga s podatkom, ali je oseba, ki se nahaja ali se je nahajala v bolnišnični oskrbi, cepljena ali ne. Prav tako ima tudi podatek o tem, ali je oseba prebolevnik, saj skrbi za to, da imajo osebe, ki so prebolele okužbo s COVID-19, ustrezno potrdilo o tem, da so jo prebolele.

Vse navedeno pomeni, da organ s podatki razpolaga. V skladu z zakonom jih je dolžan posredovati prosilcu. (organigram organa: https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/organigram in dnevno spremljanje okužb s COVID-19: https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-CQv-2-covid-iQ). Glede navedb organa, da naj bi informacije iz bolnišnic prejemal za nazaj, je prosilec navedel, da je vlogo vložil dne 1.12. 2021, kar pomeni, da jo je organ prejel naslednjega dne, to je 2. 12. 2021. Organ je odgovor oz. odločbo pripravil dne 10.12. 2021, oddal pa 20.12. 2021 in jo je prosilec prejel dne 21.12. 2021. Prosilec je prosil za podatke iz obdobja od 15.11. 2021 do 21.11. 2021. Kar je obdobje, ki je mesec dni pred dnem oddaje izpodbijane odločbe na pošto. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, s kakšnim zamikom naj bi bolnišnice pošiljale podatke, in se iz tega razloga odločbe ne da preizkusiti v smislu, ali je naslovni organ do dne 20.12. 2021 prejel potrebovane podatke od bolnišnic, da bi jih lahko vnesel v svoj informacijski sistem. Prav tako organ ni navedel, da nima zahtevanih podatkov. Navedel je, da mu bolnišnice ne pošiljajo podatkov, ki bi bili takšni, da bi lahko prosilcu posredoval zahtevane  podatke. Ni pa navedel, da teh podatkov nima. Smiselno je, da posamezna bolnišnica sama po sebi ne more vedeti, ali je bila posamezna oseba, posamezen bolnik cepljen ali ne. Te podatke dobi iz evidence, ki jo vodi ravno organ. V tej zvezi je pojmovno izključeno, da bi bolnica pošiljala organu podatke o posamezniku, s katerimi organ že razpolaga (Spremljanje resnih akutnih okužb dihal, potrjenih COVID-19 v slovenskih bolnišnicah). Prosilec je zaključil, da je organ z odločitvijo, da ne razpolaga s podatkom, ali je posameznik, ki je bil v bolnišnični oskrbi, cepljen, necepljen, ali prebolevnik, napačno uporabil materialni predpis, in sicer so bile napačno uporabljene določbe ZZPPZ. Naslovni organ razpolaga z navedenimi podatki in jih je v skladu z ZDIJZ dolžan posredovati prosilcu.

Organ je dne 7. 1. 2022 odstopil pritožbo prosilca v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi ter da svoje odločitve ne bo spremenil.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi z boleznijo covid-19, ki jih organ že spremlja. Sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami na način, kot so predmet zahteve.

IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja z dopisom z dne 19. 1. 2022, št. 090-7/2022/2, organ pozval,

da bolj natančno pojasni, s katerimi informacijami razpolaga. V obravnavanem primeru so predmet zahteve informacije, kakšen delež oseb, ki se zaradi okužbe s COVID-19 zdravijo v bolnišnicah v Sloveniji, je cepljen, necepljen in prebolevnik, v 46. tednu, to je med 15. 11. 2021 in 21. 11. 2021, kar je bilo zavrnjeno z utemeljitvijo, da se bolnišnična zdravljenja, ki se vodijo v evidenci NIJZ, ne vodijo tako ažurno in da ti podatki ne vsebujejo statusa cepljen, necepljen ali prebolevnik. Glede na to, da je organ v COVID-19 sledilniku za isto obdobje objavil zgoraj zahtevane podatke za bolnike na enotah intenzivne nege, je IP prosil za pojasnilo, iz kakšne baze se črpajo podatki, ki so bili objavljeni za bolnike na enotah intenzivne nege in zakaj iz te iste baze (ali kakšne druge) ni mogoče pridobiti podatkov za vse bolnike v bolnicah. Ni namreč logično niti v skladu z zakonsko podlago, v okviru katere deluje NIJZ in upravlja s podatki, da bi NIJZ razpolagal zgolj s podatki bolnikov na intenzivni negi, ne pa tudi s podatki o ostalih bolnikih v bolnicah. V tej zvezi je IP pozval organ, da se izjasni tudi glede 14.b člena ZZPPZ, ki določa, da ima NIJZ podatke o vsakem posamezniku s stalnim prebivališčem v RS, in sicer o zdravstvenem stanju in medicinskih posegih za zadnjih šest mesecev, v povezavi z zahtevo prosilca. Dejstvo je namreč, da v okvir informacije javnega značaja sodijo tudi podatki, ki se nahajajo v računalniški bazi in bi lahko na enostaven način prišli do informacije, ki je predmet zahteve. IP je torej zaprosil za bolj natančno pojasnilo, s katerimi podatki organ razpolaga, kje se zbirajo, na kakšen način, kateri iskalniki po podatkih so mogoči, saj je dejstvo, da se podatki že »analizirajo«, kar je razvidno iz prosto dostopnih podatkih, ki jih organ že objavlja. Ali se zahtevane informacije nahajajo v evidenci in ali jih je mogoče priklicati iz zbirke, na način, kot je predmet zahteve, oziroma v čem se obdelava podatkov, ki so že objavljeni, razlikuje od teh, ki so predmet zahteve? Kaj bi moral organ izvesti, da bi se podatki iz zbirke pridobili oz. izvozili? Ali je možno, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze s poizvedbo (navajanje filtrirnih pogojev)?

Organ je odgovoril na poziv IP dne 21. 1. 2022 in glede hospitalizacij obolelih za virus Sars-Cov-2 podal sledečo obrazložitev. Sledilnik Covid-19 poobjavlja nekatere podatke NIJZ, ki so prvenstveno objavljeni na spletni strani NIJZ. Tu gre za podatke EpiSari, ki jih tudi NIJZ objavlja na svoji spletni strani. Sledilnik jih povzema in na katere so prosilca tudi napotili v prvotnem odgovoru. Sledilnik poleg tega po cepilnem statusu objavlja še podatke, ki jih zbira direktno od bolnišnic (glej https://covid- 19 sledilnik.org/s/statsilvaccine effect-chart). Teh podatkov NIJZ nima, lahko jih pa vsakdo pridobi s spletne strani Sledilnika. Zakonska podlaga ZZPPZ, člen 14.b govori o CRPP. Dejstvo je, da so v CRPP zabeleženi rezultati pozitivnih testiranj prebivalcev na prisotnost virusa SARS-CoV-19 ter cepljenja, medtem ko je za hospitalizacijo posameznika v okviru CRPP na voljo le odpustno pismo, ki je nestrukturiran dokument. Torej, tu ne govorimo o »priklicu obstoječih podatkov iz zbirke«, ker ti podatki na enem mestu v strukturirani obliki ne obstajajo. NIJZ poleg tega v skladu z zakonodajo vodi tudi zbirke NIJZ 8 oz. »Evidenca bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici«, NIJZ 48 »Evidenca nalezljive bolezni«, NIJZ 49 »Register obveznikov za cepljenje in izvajanje cepljenja«. Zbirka NIJZ 8 vključuje zaključene hospitalizacije v določenem obdobju (letu oz. mesecu). V času, ko je organ zahtevek prejel (3.12.) in pripravil odgovor (10.12.), ti podatki za november 2021 še niso bili pripravljeni, ker morajo lečeči zdravniki in administratorji v bolnišnicah urediti vse zahtevane podatke (diagnoze, postopke, itd) ter jih v prvi polovici decembra posredovati na NIJZ. Načelno bi zahtevane podatke lahko pripravili iz kombinacije navedenih zbirk NIJZ 8, NIJZ 48 in NIJZ 49, kar pa po mnenju organa presega pojem informacije javnega značaja, saj zahtevek presega tudi trenutne kadrovske zmožnosti organa. Organ meni, da podatki, ki jih NIJZ trenutno objavlja na spletnih straneh, zadoščajo za obveščanje splošne javnosti. Bolj podrobne analize pripravlja po potrebi in glede na razpoložljivi čas.

Ker se organ ni izjasnil glede ključnih vprašanj, ga je IP dne 26. 1. 2022 še enkrat pozval, da pojasni, zakaj iz iste baze, iz katere se črpajo podatki, ki so bili objavljeni za bolnike na enotah intenzivne nege, ni mogoče pridobiti podatkov za vse bolnike v bolnicah ter nadalje, ali bi lahko do zahtevanih podatkov prišel na podlagi istih iskalnih nizov oz. filtrirnih pogojev ter znanja kot pri objavljenih podatkih? Glede na to, da je organ v dopisu navedel, »da bi načelno zahtevane podatke lahko pripravil«, je IP pozval organ, da obrazloži, kaj to pomeni z vidika zahtevnosti priklica podatkov iz računalniške baze, koliko časa in truda bi moral vložiti? Ali za to zadostuje obstoječe znanje in programi ali mora razviti dodatne algoritme za čiščenje podatkov, spisati poizvedbe (programske kode), ipd.., pri čemer mora upoštevati, da prosilec zahteva podatke samo za 46. teden, torej od 15. 11. 2021 do 21. 11. 2021.

Dne 7. 2. 2022 je organ odgovoril, da se je na prvo vprašanje izjasnil že ob prvem odgovoru, in sicer da so ti podatki, ki so objavljeni na Sledilniku za intenzivne enote, objavljeni za bolnišnice na spletni strani NIJZ na podlagi EpiSari zbirke. Torej, Sledilnik po cepilnem statusu objavlja podatke o hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije, ki jih zbira direktno od bolnišnic (glej https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats#vaccine-effect-chart). Teh podatkov NIJZ nima, lahko pa jih vsakdo pridobi s spletne strani Sledilnika. Sledilnik Covid-19 poobjavlja nekatere podatke NIJZ - gre za hospitalizirane po cepilnem statusu, ki so prvenstveno objavljeni na spletni strani NIJZ. Tu gre za podatke EpiSari, ki jih tudi NIJZ objavlja na svoji spletni strani, Sledilnik pa jih povzema. Organ je tako povzel, da gre za podatke, ki so v dveh različnih bazah podatkov, pri dveh različnih upravljavcih.

Glede na pojasnilo organa ni dvoma, da se zahtevane informacije nahajajo v elektronski bazi podatkov, vendar pa gre za dve različni bazi pri dveh različnih upravljavcih. Vprašanje, ki sledi pa je, ali je v dani situaciji organ zmožen iz računalniške baze podatkov priklicati podatke, kot jih zahteva prosilec? Ali torej lahko organ to izvede z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom priklica zahtevanih podatkov, da bi lahko govorili o »obstoju dokumenta« v materializirani obliki, ki pa ob tem ne pomeni »ustvarjanja nove informacije«, kar je izven dometa ZDIJZ. 

V primerih, ko se zahtevane informacije nahajajo v elektronski bazi podatkov organa, so bili v sodni praksi, glede vprašanja obstoja kriterija materializirane oblike, postavljeni določeni standardi^[1], »da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati. Zato organu ni mogoče nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda oziroma da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki nima.

Vrhovno sodišče RS, pa je v reviziji št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018 navedlo, »da je vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Pri nosilcih oblasti in drugih zavezancih po ZDIJZ se vse pogosteje informacije hranijo in obdelujejo v elektronski obliki iz računalniško vodenih podatkovnih zbirk. Mogoče je celo trditi, da je elektronska oblika informacij postala prevladujoča oblika, v kateri se dokumenti tudi lahko posredujejo upravičenemu prosilcu za dostop do informacij javnega značaja«. Nadalje pa tudi »da mora organ zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile in da ne gre za uporabo novih računalniških orodij oziroma za uporabo obstoječih orodij na način, ki za dostop do podatkov iz elektronske zbirke podatkov ni predviden oziroma dopusten«. Vrhovno sodišče je ob tem še opozorilo, da posredovanje informacij ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih javnih nalog, zaradi katerih je bil določen organ ustanovljen, kar je odvisno tudi od tehnične in kadrovske opremljenosti določenega organa.

Sodna praksa je torej jasno določila, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja, organi niso dolžni angažirati zunanjih strokovnjakov in kupovati novih računalniških orodij, da bi zadostili zahtevi prosilca oz. povedano drugače, dostop do informacij je omejen na uporabo tistih orodij in znanj, s katerimi razpolaga organ, kar je v skladu z definicijo informacije javnega značaja, da je mogoč dostop zgolj do že obstoječih dokumentov.

V zvezi z vprašanjem IP o sami zahtevnosti preklica zahtevanih podatkov, je v obravnavanem primeru organ odgovoril, da bi moral za pripravo teh podatkov združiti več zbirk, spisati poizvedbe ter pripraviti izpise. Pojasnil je, da gre za nekajdnevno obremenitev že tako preobremenjenih statistikov. Časovno obdobje enega tedna ne igra vloge, ker je vložek enak za en teden, en mesec ali eno leto.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve, trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve prosilca, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel. Ob tem je IP ocenil, da izvedba ogleda in camera, ne bi pripomogla k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Treba je razumeti, da gre za strokovno tehnična znanja, ki so v osnovi odvisna od organa, ki z bazo podatkov upravlja, ne glede na to, s kakšnim znanjem razpolaga IP, kar je poudarilo tudi sodišče v zgoraj navedenih sodbah. Poleg tega pa IP niti nima pristojnosti, da bi sam »pregledoval« bazo podatkov in ugotavljal resničnost navedb organa. Po mnenju IP je organ prepričljivo pojasnil, da v konkretnem primeru ni govora o »priklicu obstoječih podatkov iz zbirke«, ker ti podatki na enem mestu v strukturirani obliki ne obstajajo in torej zahtevanih informacij ni mogoče pridobiti iz baze z enostavno poizvedbo. Gre torej za združevanje več zbirk, v katerih so podatki nestrukturirani (npr. v obliki odpustnega pisma), zaradi česar v času obravnave pritožbe standarda »enostavno in hitro«, za priklic podatkov iz baze, nista izpolnjena. IP zato nima podlage, da bi organu nalagal, da mora »pripraviti« informacije, ki so predmet zahteve. Samo dejstvo, da organ razpolaga z določenimi »surovimi« informacijami v bazi podatkov, kot je pojasnjeno zgoraj, ne pomeni, da te ustrezajo informacijam, ki so predmet zahteve prosilca. Ključno je torej, da prosilec zahteva podatke, po določenih kriterijih, s katerimi pa organ v trenutni fazi upravljanja s podatki ne razpolaga, IP pa nima razloga, da bi dvomil o resničnosti navedb organa. Ker se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu do že obstoječih informacij, ne pa o informacijah, ki bodo morda šele nastale, je bilo treba pritožbo zavrniti. 

IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017