prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh odločb in vseh pritožb zavezanca o obstoju črne/neskladne gradnje, ki je bila javno izpostavljena v medijih. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov, saj je bil investitor navedene gradnje predstavljen v medijih, z imenom, priimkom in sliko. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da iz zahteve prosilca ne izhajajo ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, temveč le opredelitev črne/neskladne gradnje. Ob pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke, za katere pa IP ni našel pravne podlage za razkritje, zato je pritožbi prosilca delno ugodil, v skladu s 7. členom ZDIJZ, glede varovanih osebnih podatkov pa je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-28/2021/4

Datum: 17. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 1. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-36/2019-193 z dne 18. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 20. 1. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-36/2019-193 z dne 18. 1. 2021, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• odločba št. 06122-666/2013-36 z dne 20. 6. 2013, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov zavezanca oz. investitorja v celotnem dokumentu (preambula, izrek, obrazložitev, vročiti);
• pritožba z dne 18. 7. 2013 zoper odločbo št. 06122-666/2013-36 z dne 20. 6. 2013, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in podpis pritožnika v celotnem dokumentu;
• odločba št. 06122-666/2013-40 z dne 2. 8. 2013, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov zavezanca oz. investitorja v celotnem dokumentu (preambula, izrek, obrazložitev, vročiti);
• pritožba z dne 2. 9. 2013 zoper odločbo 06122-666/2013-40 z dne 2. 8. 2013, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov pritožnika v celotnem dokumentu;
• odločba št. 06122-666/2013-68 z dne 13. 8. 2014, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov zavezanca oz. investitorja v celotnem dokumentu (preambula, izrek, obrazložitev, vročiti);
• pritožba z dne 7. 8. 2014 zoper odločbo 06122-666/2013-68 z dne 13. 8. 2014, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in izobrazbo pritožnika oz. investitorja v celotnem dokumentu;
• sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-666/2013-69 z dne 18. 8. 2014, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov zavezanca oz. investitorja v celotnem dokumentu (preambula, izrek, obrazložitev, vročiti);
• pritožba z dne 8. 9. 2014 zoper odločbo (sklep o dovolitvi izvršbe) št. 06122-666/2013-69 z dne 18. 8. 2014, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov pritožnika oz. investitorja v celotnem dokumentu ter ime in priimek mejaša-lastnice parcele, na 3. strani obrazložitve pritožbe.

2. V preostalem delu (glede prekritih osebnih podatkov) se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 17. 12. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopij naslednjih dokumentov:

• ugotovitveno odločbo o obstoju črne/neskladne gradnje v Vodicah, ki je bila javno izpostavljena na RTV SLO, v oddaji Ekstravisor, dne 17. 12. 2020,
• sklep o dovolitvi izvršbe za navedeno črno gradnjo,
• vse ostale tozadevne odločbe organa in
• vse morebitne pritožbe inšpekcijskega zavezanca zoper tozadevne odločbe.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-36/2019-193 z dne 18. 1. 2021, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je bila v oddaji Ekstravisor, ki je bila na RTV SLO predvajana dne 17. 12. 2020, na temo inšpekcij, med drugim prikazana tudi nedovoljena gradnja v občini Vodice na Gorenjskem (stanovanjska stavba v gradnji) in investitor navedene gradnje z imenom, priimkom in sliko, zato osebnih podatkov v tem postopku ni mogoče varovati. Oddajo si je mogoče ogledati tudi na spletni strani RTV SLO, na kateri pa je objavljen tudi pisni povzetek vsebine. Organ je navedel, da niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja, to je s posredovanjem zahtevanih dokumentov s prekritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je le ta določljiva že z vpogledom na spletno stran RTV SLO. Organ je na podlagi navedenega zahtevo, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v celoti zavrnil.

Dne 20. 1. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-36/2019-193 z dne 18. 1. 2021, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka navedbe organa, da ni mogoče zagotoviti anonimnosti inšpekcijskemu zavezancu, ki je bil obravnavan preko javnega medija RTV SLO. Prosilec je izrazil svoje mnenje glede vodenja navedenega inšpekcijskega postopka in dela organa. Pojasnil je svojo izkušnjo z organom in nezakonito porušitev rekonstrukcije 100 in več let legalnega, dotrajanega, večstanovanjskega objekta na … v Ljubljani. Prosilec je navedel, da je v postopkih po ZDIJZ od organa predhodno že pridobil relevantne odločbe/sklepe javno poimensko poznanih/razkritih inšpekcijskih zavezancev. Prosilec zahteva, da IP, skladno s pooblastili, odločbo organa zavrže/izniči in organu naloži posredovanje zahtevanih dokumentov.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-36/2019-207 z dne 26. 1. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-28/2021/2 z dne 1. 2. 2021, pozval k predložitvi zahtevane dokumentacije. Odgovor organa je IP prejel dne 2. 2. 2021. V njem je organ priložil zahtevano dokumentacijo.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Po pregledu posredovane dokumentacije, prejete dne 2. 2. 2021, IP ugotavlja, da zahtevi prosilca po vsebini ustrezajo naslednji dokumenti:

• odločba št. 06122-666/2013-36 z dne 20. 6. 2013,
• pritožba z dne 18. 7. 2013 zoper odločbo št. 06122-666/2013-36 z dne 20. 6. 2013,
• odločba št. 06122-666/2013-40 z dne 2. 8. 2013,
• pritožba z dne 2. 9. 2013 zoper odločbo 06122-666/2013-40 z dne 2. 8. 2013,
• odločba št. 06122-666/2013-68 z dne 13. 8. 2014,
• pritožba z dne 7. 8. 2014 zoper odločbo 06122-666/2013-68 z dne 13. 8. 2014,
• sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-666/2013-69 z dne 18. 8. 2014,
• pritožba z dne 8. 9. 2014 zoper odločbo (sklep o dovolitvi izvršbe) št. 06122-666/2013-69 z dne 18. 8. 2014.

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do teh dokumentov dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo imena, priimki, naslov prebivališča, elektronski naslov, izobrazba in podpisi fizičnih oseb, ki pomenijo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti, skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Glede na predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov o imenu, priimku, naslovu prebivališča, elektronskem naslovu, izobrazbi in podpisu fizične osebe investitorja, zavezanca, pritožnika in mejaša, katerih osebni podatki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, zato organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pri tem IP še pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse.

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje osebnih podatkov o imenu, priimku, naslovu prebivališča, elektronskem naslovu, izobrazbi in podpisu fizične osebe investitorja, zavezanca, pritožnika in mejaša, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop, v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Ob pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da ti vsebujejo še druge osebne podatke, zato je IP po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ob tem IP pripominja, da se v skladu s predpisi na področju varstva osebnih podatkov, kot osebni podatki lahko varujejo le podatki fizičnih oseb, ne pa tudi pravnih oseb. Prav tako ni mogoče šteti med varovane osebne podatke, osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, saj gre za javne podatke v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, s spremembami in dopolnitvami), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami). Glede na navedeno IP ni varoval imen in priimkov javnih uslužbencev organa, podatkov o zastopniku zavezanca ter naslovov drugih organov, ki so jim bili predmetni dokumenti v inšpekcijskem postopku vročeni.

Ob tem IP še pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP, v postopku po ZDIJZ vezana na zahtevo prosilca, iz katere pa v konkretnem primeru ne izhaja ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, temveč le opredelitev črne/neskladne gradnje v Vodicah, ki je bila izpostavljena v oddaji Ekstravisor, dne 17. 12. 2020. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da so navedbe organa, da niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja, to je s posredovanjem zahtevanih dokumentov s prekritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je le ta določljiva že z vpogledom na spletno stran RTV SLO, neutemeljene. V smiselno podobni zadevi je Upravno sodišče RS v sodbi I U 1719/2012-14 z dne 19. 6. 2013 že zavzelo stališče, da parcelna številka ni varovan osebni podatek, kljub temu, da lahko prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, saj v takšnem primeru ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z drugo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Vsak prosilec namreč lahko pridobi katero koli informacijo javnega značaja, ki jo kot tako opredeljuje zakon, pri tem pa organ ne sme odločati preko meja zahtevka in presojati, na kakšen način lahko prosilec določi prekrite posameznike, na podlagi javno dostopnih informacij.

Upoštevaje vse navedeno je IP delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.