Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Upravna enota Ptuj

+ -
Datum: 01.02.2021
Številka: 090-5/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev materialnega prava

POVZETEK:

Prosilec je zahteval podatke o izdanih dovoljenjih za objekt daljšega obstoja in izdanih gradbenih dovoljenjih za gradnjo nezahtevnega objekta. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu v izrek izpodbijane odločbe izpisal podatke s katerimi razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ni odločil o dostopu do dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, niti o obliki zahtevane informacije, temveč je prosilcu zgolj izpisal zahtevane podatke, zato je organ zmotno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo. IP je pritožbi prosilca delno ugodil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov. Glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, pa je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-5/2021/7

Datum: 1. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 12. 2020, zoper odločbo Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. 090-25/2020-3 (04090) z dne 20. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 7. 12. 2020 se delno ugodi in se odločba Upravne enote Ptuj št. 090-25/2020-3 (04090) z dne 20. 11. 2020 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
  • izpis »November 2019 Dovoljenje daljši obstoj« na način, da bodo razvidni podatki rešitev zadeve, zahtevi ugodeno in zadeve, prejete med poročevalskim obdobjem;
  • Izpis »December 2019 Dovoljenje za objekt daljšega obstoja« na način, da bodo razvidni podatki rešitev zadeve, zahtevi ugodeno 3X in zadeve, prejete med poročevalskim obdobjem;
  • izpis »Januar 2020 Dovoljenje za objekt daljšega obstoja« na način, da bodo razvidni podatki rešitev zadeve, zahtevi ugodeno in zadeve, prejete med poročevalskim obdobjem;
  • izpis »Februar 2020 Dovoljenje za objekt daljšega obstoja« na način, da bodo razvidni podatki rešitev zadeve, zahtevi ugodeno 3X in zadeve, prejete med poročevalskim obdobjem;
  • izpis »Januar 2020 NZO« na način, da bodo razvidni podatki rešitev zadeve, zahtevi ugodeno 7X, zahteva zavrnjena 2x in zadeve, prejete med poročevalskim obdobjem;
  • izpis »Februar 2020 NZO« na način, da bodo razvidni podatki rešitev zadeve, zahtevi ugodeno 6X in zadeve, prejete med poročevalskim obdobjem;
  • izpis »Marec 2020 NZO« na način, da bodo razvidni podatki: rešitev zadeve, zahtevi ugodeno 7X, zahteva zavrnjena in zadeve, prejete med poročevalskim obdobjem.
  1. V preostalem delu se pritožba zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 30. 10. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

  • Koliko zahtev za legalizacijo objekta daljšega obstoja je organ prejel novembra 2019, decembra 2019, januarja 2020 in februarja 2020, ločeno po mesecih?
  • Kdaj so vložene zahteve za legalizacijo objekta daljšega časovnega obdobja bile popolne?
  • V koliko primerih in kdaj je v zadevah, iz prve alineje, bila izdana končna odločba?
  • Koliko zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je organ prejel januarja 2020, februarja 2020, marca 2020, ločeno po mesecih?
  • Kdaj so vložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta bile popolne?
  • V koliko primerih in kdaj je v zadevah, iz četrte alineje, bila izdana končna odločba?

Organ je o zahtevi prosilca z dne 30. 10. 2020 odločil z odločbo št. 090-25/2020-3 (04090) z dne 20. 11. 2020, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval izpisane podatke o številu prejetih zahtev za legalizacijo objekta daljšega obstoja za mesec november 2019, december 2019, januar 2020 in februar 2020, ločeno po mesecih, podatke v koliko zadevah je bila izdana končna odločba, število prejetih zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta za mesec januar 2020, februar 2020 in marec 2020, ločeno po mesecih in podatke, v koliko zadevah je bila izdana končna odločba. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da razpolaga le s skupnim številom rešenih upravnih zadev iz posameznega področja, katerega pa ni možno podati ločeno oz. prikazati, v katerem mesecu so bile zadeve iz posameznega področja vložene na določen mesec, tudi rešene s končno odločbo. Glede zavrnitve dostopa do podatkov, kdaj so bile vložene zahteve za legalizacijo objekta daljšega obstoja in zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta popolne in kdaj je bila izdana končna odločba, je organ pojasnil, da z navedenimi podatki sicer razpolaga, vendar le-ti niso nikjer zbrani v ustrezni obliki, ki bi omogočala, da se enostavno pregledujejo, fotokopirajo ali natisnejo. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca v tem delu, zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ.

Dne 7. 12. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-25/2020-3 (04090) z dne 20. 11. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzel odločitev organa in pojasnil namen zahteve za pridobitev zahtevanih podatkov. Prosilec je navedel, da z odgovorom organa ni prišel do zahtevanih podatkov, saj so posredovani podatki zanj neuporabni, zaradi česar tudi vlaga pritožbo, in sicer zaradi kršitve 1. odstavka 237. člena ZUP, ker je bilo v postopku materialno pravo napačno uporabljeno. Prosilec je citiral definicijo informacije javnega značaja in navedel, da v kolikor informacije javnega značaja niso zbrane v ustrezni obliki, še ne pomeni, da lahko organ takšno zahtevo zavrne. Organ namreč zahtevane informacije ima, izvirajo iz njegovega delovnega področja, nahajajo pa se v obliki posameznih dokumentov, zadev ali dosjejev, torej v vsaki konkretni zadevi. Prosilec je še navedel, da posredovanje zahtevanih podatkov za organ res pomeni pregled posameznih spisov in ročno zbiranje zahtevanih podatkov, kar pa po mnenju prosilca še ne pomeni, da lahko organ takšno zahtevo zavrne. Prosilec zahteva, da organ njegovi zahtevi ugodi in mu tudi povrne priglašene stroške postopka.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-25/2020-5 (04090) z dne 23. 12. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-5/2021/2 z dne 12. 1. 2021, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi, ki je bila predmet presoje v izpodbijani odločbi, torej k dostavi vseh dokumentov, iz katerih bi izhajali podatki, koliko zahtev za legalizacijo objekta daljšega obstoja je organ prejel novembra 2019, decembra 2019, januarja 2020 in februarja 2020, ločeno po mesecih, kdaj so vložene zahteve za legalizacijo objekta daljšega časovnega obdobja bile popolne, v koliko primerih in kdaj je bila izdana končna odločba, koliko zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je organ prejel januarja 2020, februarja 2020, marca 2020, ločeno po mesecih, kdaj so vložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta bile popolne, v koliko primerih in kdaj je bila izdana končna odločba. Odgovor organa je IP prejel dne 19. 1. 2021. V njem je organ priložil dokumentacijo, s katero razpolaga. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP z organom opravil še telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-5/2021/5 z dne 19. 1. 2021. Organ je IP pojasnil, da je posredovane izpise izvozil iz informacijskega sistema Lotus Notes, na podlagi vnesenih kriterijev, ki jih je zahteval prosilec. Organ je pojasnil, da se zahteve za legalizacijo objekta daljšega obstoja in zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta zaključijo s sklepom ali z izdajo odločbe. Iz posredovanih poročil tako izhajajo podatki, koliko zahtev za legalizacijo objekta daljšega obstoja in koliko zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, je organ prejel po posameznih mesecih ter v koliko primerih je bila izdana končna odločba. Organ je še pojasnil, da z drugimi podatki, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ne razpolaga v materializirani obliki in jih tudi ne more priklicati iz informacijskega sistema. V dokaz je organ priložil zaslonsko sliko informacijskega sistema, iz katere izhaja, da drugih podatkov ni mogoče preklicati.  

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Organi v postopku ZDIJZ tudi niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

Skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove zahteve izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki, koliko zahtev za legalizacijo objekta daljšega obstoja je organ prejel novembra 2019, decembra 2019, januarja 2020 in februarja 2020, ločeno po mesecih, kdaj so vložene zahteve za legalizacijo objekta daljšega časovnega obdobja bile popolne, v koliko primerih in kdaj je bila izdana končna odločba, koliko zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je organ prejel januarja 2020, februarja 2020, marca 2020, ločeno po mesecih, kdaj so vložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta bile popolne, v koliko primerih in kdaj je bila izdana končna odločba.

IP ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do dostopa do konkretnega dokumenta, temveč je prosilcu, v izrek izpodbijane odločbe, zgolj izpisal podatke, s katerimi tozadevno razpolaga. Iz zahteve prosilca izhaja, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja v pisni obliki, kar pomeni, da bi se moral organ, v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ, ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, ki zahteva, da prosilec opredeli zahtevano informacijo in izbire obliko zahtevane informacije (seveda ob predpostavki materializirane oblike), opredeliti do dostopa do konkretnega dokumenta. Glede na to, da je prosilec zahteval, da mu organ v pisni obliki, torej fotokopiji, posreduje zahtevane informacije, organ pa mu je podatke zgolj izpisal v izrek izpodbijane odločbe, to pomeni, da organ ni odločal niti o dokumentu, ki je predmet zahteve, niti o obliki zahtevane informacije, v skladu s postavljeno zahtevo prosilca. Organ je s tem ravnal v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZDIJZ, saj bi v tem delu moral prosilcu omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, upoštevajoč izjeme iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, na način, kot je to zahteval prosilec. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je IP ugodil pritožbi prosilca, delno odpravil izpodbijano odločbo in sam odločil o zadevi.

Po pregledu posredovane dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 19. 1. 2021, IP ugotavlja,  da organ razpolaga z izpisi iz informacijskega sistema Lotus Notes, in sicer za: november 2019, december 2019, januar 2020, februar 2020, za dovoljenja za objekt daljšega obstoja ter januar 2020, februar 2020 in marec 2020 za gradbena dovoljenja za nezahteven objekt. Iz izpisov izhajajo podatki, koliko zahtev za legalizacijo objekta daljšega obstoja je organ prejel novembra 2019, decembra 2019, januarja 2020 in februarja 2020, ločeno po mesecih, v koliko primerih je bila izdana končna odločba, koliko zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je organ prejel januarja 2020, februarja 2020, marca 2020, ločeno po mesecih in v koliko primerih je bila izdana končna odločba.

Ker je prosilec zahteval zgolj statistične podatke, IP pa je vezan na zahtevo prosilca in ne sme odločati preko meja zahteve, se IP ni spuščal v presojo dostopa do druge vsebine, ki se nahaja v navedenih izpisih. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Nadalje IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. IP je vpogledal v posredovane izpise in zaslonsko sliko iz informacijskega sistema Lotus Notes, kjer organ med drugim evidentira vse prejete zahteve za legalizacijo daljšega obstoja in izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta in ugotovil, da iskanje dokumentov v navedenem informacijskem sistemu, ne vrne rezultatov oz. dokumentov, iz katerih bi izhajali zahtevani podatki, saj organ dokumentov ne vodi po takšnih podatkih. Glede na ugotovljeno, bi bil tako v konkretnem primeru potreben pregled vsake posamezne zadeve oz. bi bilo potrebno vsebinsko vpogledati in analizirati vsako posamezno zadevo/dokument (zahtevo, dovoljenje), da bi se ugotovilo, ali predmetni dokument ustreza zahtevi prosilca ali ne. Prav tako bi bilo pri posameznem dokumentu potrebno pregledati, ali ustreza časovnemu okvirju, za katerega prosilec zahteva dotične dokumente, torej, ali je bil dotični dokument (odločba, poziv za dopolnitev zahteve) izdan v obdobju od novembra 2019 do februarja 2020 za zahteve, ki se nanašajo na legalizacijo objekta daljšega obstoja in za obdobje od januarja 2020 do marca 2020, za zahteve, ki se nanašajo na izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, saj program ne omogoča filtriranja dokumentov, glede na obdobje njihove izdaje. Organ bi torej moral, da bi pridobil vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, zbirati informacije, analizirati zadeve ter ustvariti novo zbirko, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Ob tem IP še pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je organ dolžan, na zahtevo prosilca, vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral dokumente in pripravil pregled izdanih dovoljenj po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih in časovnih kriterijih, ki jih je določil prosilec, pripraviti zbir zahtevanih podatkov, kar pa že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi zadeve, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je zahteval prosilec.  

Do drugačnega zaključka pa v konkretnem primeru ne morejo pripeljati niti kriteriji ugotavljanja obstoja dokumenta, kadar gre za dokumente v računalniških bazah. Ti se uporabijo takrat, ko bi sicer priprava zahtevanih dokumentov tehnično gledano predstavljala ustvarjanje novega dokumenta, vendar pa je zaradi narave informacijskega sistema, ki bi omogočal relativno hitro in enostavno pripravo podatkov, praksa razvila zrelativiziran pristop (glej npr. sodbo: IU 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015). V skladu s tem pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki, kdaj so vložene zahteve za legalizacijo objekta daljšega časovnega obdobja in zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta bile popolne in kdaj so bile v navedenih zadevah izdane končne odločbe, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca, v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo pa je v delu, ki se nanaša na dokumente, s katerim organ ne razpolaga, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 2. točka izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka