prosilec - MPI vrelec d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je zavezanec zavrnil dostop do izstavljenih računov, za določeno obdobje, za subjekte, ki imajo v najemu prostore v objektu Vrelec 1 in Vrelec 2, računov, ki se nanašajo na prefakturirane stroške obratovanja; računov družbe Kartol d.o.o.  in Adinara skupaj s prilogami in obračunanih potnih nalogov.  V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahtevani računi (razen računi Adinare), že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla (npr. glede najemnine pravni posel predstavlja pogodba o najemu (prostorov), op. IP), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. To pa pomeni, da v tem delu ne gre za informacije javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil kot neutemeljeno. Drugače pa je glede računov Adinare, za katere je IP ugotovil, da predstavljajo strošek po pogodbi za vodenje zavezanca, kar dejansko pomeni, da gre za izplačila članu poslovodnega organa oz. zakonitemu zastopniku zavezanca, slednje informacije pa so v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena opredeljene kot absolutno javne informacije, zato je po oceni IP tudi v tem primeru javni interes za razkritje izkazan. IP je odločil, da jih mora zavezanec v obliki delnega dostopa posredovati prosilki. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 09021-9/2020/6

Datum: 4. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 13. 10. 2020, (dalje prosilka), zoper zavrnilni odgovor z dne 8. 10. 2020, brez št., družbe Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d. o. o., Prvomajska 35, 3250 Rogaška Slatina (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke zoper odgovor zavezanca Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d. o. o., z dne 8. 10. 2020, se delno ugodi in se zavrnilni odgovor delno odpravi ter odloči: Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe na naslov prosilke posredovati fotokopije računov Adinare (brez prilog): št. 03/2018 z dne 31. 1. 2018, št. 09/2018 z dne 28. 2. 2018, št. 12/2018 z dne 14. 3. 2018 in št. 39/2018 z dne 30. 11. 2018, na način, da posreduje zgolj naslednje informacije: znesek pri »vrednost z ddv«, izdajatelja in prejemnika računa ter datum izdaje.

1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 17. 8. 2020 po elektronski pošti na zavezanca naslovila zahtevo, da naj ji na naslov pošlje kopije naslednjih dokumentov:

• kopije izstavljenih računov za subjekte, ki imajo v najemu prostore v objektu Vrelec 1 in Vrelec 2, in sicer za mesec januar 2018 in 2019 ter za mesec september 2018 in 2019;
• kopije računov za enako obdobje v delu, ki se nanaša na prefakturirane stroške obratovanja;
• kopije računov družbe Kartol d.o.o. iz leta 2019 in Adinara za leto 2018 in 2019 skupaj s prilogami;
• kopije obračunanih potnih nalogov za leto 2019.

Zavezanec je v odgovoru z dne 8. 10. 2020 primarno povzel zahtevo prosilke ter nadalje navedel, da je na podlagi določb ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, za katerega so informacije javnega značaja opredeljene v 4.a členu ZDIJZ. Ministrstvo za javno upravo na spletni strani pojasnjuje, da so »pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki so določene z zakonom. To so informacije o porabi javnih sredstev (o vrsti posla, pogodbenem partnerju, vrednosti pogodbe in trajanju posla), o opravljanju javne funkcije in delovnem razmerju javnega uslužbenca ter podatki, vezani na varstvo okolja - o emisijah, odpadkih, nevarnih snoveh in podobno.« V okviru obravnave zahteve za dostop do navedenih informacij zavezanec ocenjuje, da računi in potni nalogi že pojmovno ne pomenijo pravnih poslov, torej ne predstavljajo informacije javnega značaja skladno s 4.a členom ZDIJZ. Pri tem je pojasnil, da je prosilki na podlagi prejšnjih zahtev že posredoval zaprošene dokumente, ki so se nanašali na pravne posle z navedenimi pravnimi subjekti in interne dokumente, ki določajo metodologijo izračuna najemnine za posamezen pravni subjekt. Pri nekaterih od zahtevanih podatkov gre za podatke, ki so nastali na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma so z njimi neposredno povezani. ZDIJZ v drugem odstavku 6. člena določa izjeme, ko je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, vendar zavezanec ocenjuje, da v primeru te zahteve za razkritje podatkov ni podan javni interes skladno s 6. členom ZDIJZ. Na podlagi tega je zavezanec odločil, da se zahteva prosilke za dostop do navedenih informacij zavrne.

Prosilka je dne 13. 10. 2020 pri IP vložila pritožbo, v kateri je povzela svojo zahtevo in odgovor zavezanca ter navedla, da zavezanec ni odločil z odločbo, kot to nalaga ZDIJZ, prav tako ni podal obrazložitve, temveč je le pavšalno odgovoril, da računi in potni nalogi ne pomenijo pravnih poslov in ne predstavljajo informacije javnega značaja. V nadaljevanju pa zavezanec priznava, da so nekateri od zahtevanih podatkov nastali na podlagi pravnih poslov iz 4.a člena ZDIJZ. Prosilka je nadalje navedla, da Zakon o stvarnem premoženju države v 3. členu jasno opredeljuje, v 5. točki, pomen in vsebino upravljanja stvarnega premoženja. In sicer razlaga, da je upravljanje s stvarnim premoženjem skrb za pravno in funkcionalno urejenost, za oddajanje premoženja v najem ipd. Zavezanec je prejel v najem s strani Občine Rogaška Slatina poslovne prostore za izvajanje dejavnosti podjetniškega inkubatorja. Prosilka v pritožbi zato pojasnjuje, da je ena izmed glavnih dejavnosti zavezanca oddajanje teh istih poslovnih prostorov v podnajem, kar pa pomeni upravljanje stvarnega premoženja. Izdani računi so posledica upravljanja premoženja in kot takšni predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4.a členom ZDIJZ. Pridobitev zahtevanih računov zato predstavlja dokumentacijo v javnem interesu. S pridobitvijo zahtevanih izdanih računov bi tako bil omogočen vpogled v razpolaganje s stvarnim premoženjem občine, ki je zavezancu predano v najem. Prav tako pa bi z vpogledom bilo mogoče preizkusiti ,ali se obratovalni stroški poslovnih prostorov zaračunavajo najemnikom v celotni višini oz. v pravilnih deležih. Seveda pa je za ta namen treba pridobiti tudi kopije prejetih računov, ki se nanašajo na enako obdobje, kot s strani zavezanca izdani računi. Podobno kot izdani računi, so tudi prejeti računi posledica upravljanja s stvarnim premoženjem in zato posledica funkcionalne urejenosti najetih prostorov. Družba Kartol d.o.o. je istočasno najemnica poslovnih prostorov, ki je zavezancu zaračunavala storitve. Družba Adinara d.o.o. pa je v privatni lasti direktorice zavezanca, zaradi česar je pridobitev teh računov in prilog še kako v javnem interesu, saj jih je izstavljala družbi zavezanca. Potni nalogi se izstavljajo s strani nadrejene osebe/direktorice – seveda pa vsak obračunan potni nalog predstavlja, ko pride do izplačila - razpolaganje s premoženjem. Zaradi navedenega je pridobitev kopij obračunanih potnih nalogov s prilogami (ob prekritih imenih) prav tako po mnenju prosilke informacija javnega značaja. Glede na vse navedeno ter s ciljem zagotovitve večje transparentnosti porabe javnih sredstev meni, da zahtevani podatki predstavljajo dokumente v skladu s 4.a členom ZDIJZ ter pričakuje poziv IP, s katerim bo naložena zavezancu predaja teh dokumentov.

IP je z dopisom št. 09021-9/2020/2 z dne 15. 10. 2020 zavezanca seznanil s pritožbo in ga pozval k opredelitvi do pritožbenih navedb in na predložitev zahtevanih dokumentov.

Zavezanec je odgovoril z dopisom z dne 22. 10. 2020 in posredoval zahtevane dokumente.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moral zavezanec izdati odločbo. Ob tem IP ugotavlja, da prosilka izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da je družba Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d. o. o., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega že obširneje opredeljeval v svojih predhodnih odločbah[1].

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer, ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, in sicer:

• kopije izstavljenih računov za subjekte, ki imajo v najemu prostore v objektu Vrelec 1 in Vrelec 2, in sicer za mesec januar 2018 in 2019 ter za mesec september 2018 in 2019;

(zavezanec je predložil račune za: najemnino, obratovalne stroške za poslovne prostore (voda, smeti, čiščenje,..)),

• kopije računov za enako obdobje v delu, ki se nanaša na prefakturirane stroške obratovanja;

(zavezanec je predložil račune za: vzdrževanje dvigal, elektriko, čiščenje, varovanje, komunalne storitve, telefonija, plin, varstvo pri delu in požar)

• kopije računov družbe Kartol d.o.o. iz leta 2019;
• kopije obračunanih potnih nalogov za leto 2019.

že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla (npr. glede najemnine pravni posel predstavlja pogodba o najemu (prostorov), op. IP), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. IP se sicer strinja s prosilko, da mora biti razpolaganje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti transparentno, vendar pa je zakonodajalec pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava prosto dostopnost do navedenih podatkov omejil na »informacije iz sklenjenega pravnega posla«, torej na podatke iz konkretne pogodbe, kamor pa zgoraj navedeni računi ne sodijo, saj so del izvedbe pravnega posla[2]. Pri predlogu novele ZDIJZ-C je zakonodajalec navedel, »da bodo zavezanci po ZDIJZ, zaradi morebitne ugotovitve izjeme poslovne skrivnosti, javnosti razkrili zgolj tiste osnovne podatke iz pogodbe, ki so določeni kot absolutno javni (predmet, partner, terminski plan itd)«, kar pritrjuje ugotoviti, da za tako široko razlago določbe, ki bi zajemala tudi posamezne zgoraj navedene račune, ni pravne podlage. Slednje je tudi v skladu s prakso IP[3]. To pa pomeni, da v tem delu ne gre za informacije javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Drugače pa je glede kopije računov Adinare za leto 2018, in sicer: št. 03/2018 z dne 31. 1. 2018, št. 09/2018 z dne 28. 2. 2018, št. 12/2018 z dne 14. 3. 2018 in št. 39/2018 z dne 30. 11. 2018, za katere IP ugotavlja, da so bili izstavljeni po pogodbi z dne 8. 9. 2015 o vodenju MPI Vrelec d.o.o., kar pomeni, da ne gre za »klasične« račune, zato jih je IP obravnaval kot informacije, ki so nastale na podlagi pravnega posla iz prve alineje prvega odstavka tega člena, oziroma so z njim neposredno povezani, kar ustreza definiciji informacije javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Vendar pa so te informacije prosto dostopne, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, zgolj v primeru, če je za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP je torej v nadaljevanju presojal, ali je za razkritje podan prevladujoč interes javnosti.

lP ugotavlja, da je zavezanec v zavrnilnem odgovoru zgolj navedel, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja ter da javni interes ni podan. Prosilka pa nasprotno meni, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu. Slednje utemeljuje z argumentom, da je družba Adinara d.o.o. v privatni lasti direktorice zavezanca, zaradi česar je pridobitev teh računov in prilog še kako v javnem interesu, saj jih je izstavljala družbi zavezanca.

Kot izhaja iz predloženih računov, ti predstavljajo strošek po pogodbi za vodenje zavezanca, kar dejansko pomeni, da gre za izplačila članu poslovodnega organa oz. zakonitemu zastopniku zavezanca, slednje informacije pa so v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena opredeljene kot absolutno javne informacije, zato je po oceni IP tudi v tem primeru mogoče ugotoviti, da je javni interes za razkritje izkazan. Nesprejemljivo in v nasprotju s pravno varnostjo je, da bi bilo izplačilo članu poslovodnega organa oz. zakonitemu zastopniku zavezanca izvzeto iz prostega dostopa, zgolj zato, ker se je plačilo prejemka ali bonitete izvedlo preko »računa«, saj bi to pomenilo obid zakonske določbe, kar je nedopustno. Sama »oblika« izplačila prejemka ali bonitete torej ne more vplivati na javnost podatkov. Test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je v tem delu opravil že zakonodajalec, ki je presodil, da javni interes za razkritje oz. prost dostop do informacij o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zakonitega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa, prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava, z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, pri čemer seveda ni relevantno, v kakšni »obliki« je takšno plačilo izvedeno, ključen je namen plačila. Za gospodarske družbe je že po veljavni ureditvi predpisana javnost prejetih prejemkov članov organov vodenja in nadzora preko objave v letnem poročilu (npr. splošna določba 69. člen ZGD-1 oziroma peti odstavek 294. člena ZGD-1 za delniške družbe). V skladu z drugim odstavkom 6.a člena v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ pa je javen ne le podatek o prejetem oz. izplačanem prejemku ali boniteti, temveč tudi podatek o dogovorjenem prejemku ali boniteti, pa tudi podatek o dogovorjeni višini odpravnine v pogodbi.

Da gre v obravnavanem primeru za »račune«, ki jih je mogoče obravnavati kot prejemke članu poslovodnega organa oz. zakonitemu zastopniku poslovnega subjekta, ki so absolutno javni, pritrjuje tudi pojasnilo zavezanca, zakaj ni predložil računov za leto 2019. Zavezanec je pojasnil, da je podjetje Adinara- Branka Aralica s.p. imelo sklenjeno pogodbo z ustanoviteljico MPI Vrelec d.o.o.- Občino Rogaška Slatina o vodenju MPI Vrelec d.o.o. za polovični delovni čas od 1.9.2009 dalje. Leta 2018 je Občina Rogaška Slatina objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja v MPI Vrelec d.o.o, za polni delovni čas za mandatno obdobje 5-ih let, na katerem je bila izbrana. Takrat je tudi prenehala veljati pogodba, ki je bila sklenjena s podjetjem Adinara- Branka Aralica s.p.

Iz tega izhaja, da je bila pogodba o vodenju MPI Vrelec d.o.o. z dne 8. 9. 2015, vezana na vodilno delovno mesto za polovični delovni čas, posledično pa zahtevani računi sicer predstavljajo dokumente, ki so nastali na podlagi pravnega posla oz. so z njim neposredno povezani, dejansko pa po vsebini ustrezajo informacijam iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki so absolutno javne. Po oceni IP so torej zgoraj navedeni računi Adinare takšne narave oziroma vsebine, ki utemeljuje razkritje na podlagi javnega interesa, saj, kot rečeno, izkazujejo prejemke člana poslovodnega organa oz. zakonitega zastopnika poslovnega subjekta, za katere je že zakonodajalec odločil, da obstaja javni interes za razkritje. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da zahtevane informacije predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Ker pa določba v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ govori zgolj o »višini« prejemka ali bonitete, to pomeni, da obstaja pravna podlaga za razkritje zgoraj navedenih računov zgolj glede podatka o znesku pri »vrednosti z ddv«, izdajatelja in prejemnika računa ter datuma izdaje, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, v preostalem delu pa je treba pritožbo prosilke zavrniti, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. Prav tako je treba zavrniti pritožbo prosilke glede dostopa do računov podjetja Adinara za leto 2019, saj zavezanec z njimi ne razpolaga in torej ni podan kriterij materializirane oblike.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi in izpodbijan odgovor, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Zavezanec je dolžan prosilki na naslov posredovati kopije zahtevanih informacij, na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Odločbi IP št.: 09021-3/2020/9 z dne 14. 7. 2020 in 09021-4/2020/4 z dne 12. 8. 2020

[2] SSKJ: Račun je pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev.

[3] Odločbi IP št.: 090-10/2017/5 in 090-37/2020/11