prosilec - Komunala Kranjska Gora, d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pogodbi o zaposlitvi za dve delovni mesti. Organ je njegovo zahtevo zavrnil iz razloga, ker kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zahtevanih informacij po 4. a členu ZDIJZ ni dolžan posredovati. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ kot javno podjetje in izvajalec gospodarskih javnih služb zavezan po 1. členu ZDIJZ (in ne le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom), torej v celotni sferi svojega javnopravnega delovanja. Kljub temu pa je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov. Zaposleni pri organu namreč niso javni uslužbenci. IP je nadalje ugotovil, da v konkretnem primeru niti delni dostop ni možen. Prosilec je namreč zahteval pogodbi o zaposlitvi za dve točno določeni delovni mesti pri organu, vsako od njiju pa po naravi stvari zaseda le en zaposleni, ki je s tem točno določen. Ker iz posamezne zahtevane pogodbe in njenih določil izhajajo pravice in obveznosti tega posameznika, gre pri celotni pogodbi o zaposlitvi za njegove varovane osebne podatke.  

ODLOČBA:

Številka: 090-275/2020/4

Datum: 23. 11. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 27. 10. 2020, zoper odločbo Komunala, javno podjetje, Kranjska Gora, d.o.o., Spodnje Rute 50, 4282 Gozd Martuljek (v nadaljnjem besedilu organ), št. 3/2020-1 z dne 21. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 27. 10. 2020 zoper odločbo Komunale, javno podjetje, Kranjska Gora, d.o.o., št. 3/2020-1 z dne 21. 10. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 24. 9. 2020 vložil zahtevo za posredovanje dokumentov v zvezi s sistemizacijo delovnih mest, in sicer  glede  dejanskih zaposlitev za delovni mesti št. 7 in 14. Od organa je zahteval pogodbo o zaposlitvi Vodje enote vzdrževanja cest in odvoza odpadkov (zap. št. del. mesta 7) in pogodbo o zaposlitvi Vodje enote vodovod in kanalizacija, vodenje katastra (zap. št. del. mesta 14). Prosilec je ob tem navedel, da naj organ, ob upoštevanju določb Zakona o varstvu osebnih podatkov, prekrije osebne podatke. Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilca z dne 24. 9. 2020 je organ odločil z odločbo št. 3/2020-1 z dne 21. 10. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil ter odločil, da stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi odločbe organ povzema namen ZDIJZ, definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena in 4.a ZDIJZ in navaja, da organ sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so zavezani posredovati le taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, kamor pa zahtevane informacije ne sodijo. V primeru zaprošenih pogodb o zaposlitvi namreč ne gre za pravni posel v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, prav tako se zahtevani pogodbi ne nanašata na zaposlitev ali imenovanje zastopnika ali člana v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, kot je to opredeljeno v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Dodaja še, da v primeru zaprošenih pogodb o zaposlitvi tudi ne gre za izjemo po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Skladno s 1. točko 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) javna podjetja ali gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Prav tako Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v prvem odstavku določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer po tretjem odstavku 1. člena ZJU javna podjetja in gospodarske družbe, v katerim ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Glede na navedeno zaprošeni pogodbi tudi ne predstavljata pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca, ki bi spadala pod izjemo po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevo prosilca je po mnenju organa zato treba zavrniti tudi iz tega razloga.

Zoper odločbo organa št. 3/2020-1 z dne 21. 10. 2020 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 27. 10. 2020 pri organu vložil pritožbo. Odločbo izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da je organ napačno izhajal iz stališča, da je le poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, spregledal pa je dejstvo, da je tudi javno podjetje, ki je v 100% lasti Občine Kranjska Gora in da na podlagi Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 36/2012) izvaja naslednje obvezne lokalne gospodarske javne službe: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, urejanje in čiščenje javnih površin in vzdrževanje občinskih javnih cest. Po mnenju prosilca ni dvoma, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi 1. člena ZDIJZ in je dolžan posredovati informacije javnega značaja na podlagi 4. člena ZDIJZ: torej vse informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja, nahajajo pa se v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pogodbi o zaposlitvi vodij enot, ki izvajata obvezni lokalni gospodarski javni službi, pa sta vsekakor dokumenta iz 4. člena ZDIJZ, saj se nahajata v personalnih mapah zaposlenih. Prosilec IP predlaga, naj ugotovi, da je njegova pritožba utemeljena in organu naloži posredovanje zaprošenih dokumentov.

Organ je pritožbo prosilca dne 17. 11. 2020, z dopisom št. 3/2020 z dne 13. 11. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopi v obravnavo IP.

S pozivom št. 090-275/2020/2 je IP organ pozval k predložitvi dokumentacije, ki je bila predmet presoje v izpodbijani odločbi, torej k dostavi presojanih dveh pogodb o zaposlitvi. Odgovor organa je IP prejel dne 20. 11. 2020.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se organ v izpodbijani odločbi primarno sklicuje, da je dolžan informacije javnega značaja posredovati le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (torej po 4. a členu ZDIJZ), prosilec pa temu v pritožbi oporeka in zatrjuje, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ (in torej dolžan posredovati informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ), se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja.

Zmotno je stališče organa, da je po ZDIJZ zavezan le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ker je organ organiziran v statusno pravni obliki javnega podjetja, je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Ta v prvem odstavku med zavezance uvršča državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja), ZDIJZ zavezuje tudi subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine teh zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Da je organ ustanovljen v obliki javnega podjetja in da izvaja gospodarske javne službe, v obravnavani zadevi ni sporno, to pa izhaja tudi iz Kataloga informacij javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani organa[1]. Posledično se je organ v izpodbijani odločbi zmotno skliceval na ugotovitev, da zahtevanih informacij ni dolžan posredovati, ker ne gre za informacije iz 4. a člena ZDIJZ. Kot je IP ugotovil že v več pritožbenih postopkih (npr. odločba IP št. 090-115/2020 z dne 7. 7. 2020, št. 090-37/2020 z dne 28. 5. 2020 ali št. 090-277/2019 z dne 9. 1. 2020), so javna podjetja (kamor spada tudi organ) zavezanci v celotni sferi svojega javnopravnega delovanja, zanje pa se uporablja definicija informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

V tem delu je pritožbenim razlogov prosilca treba slediti, vendar pa je njegova zahteva neutemeljena iz drugih razlogov, kot jih navaja organ v izpodbijani odločbi.

Iz zahteve in pritožbe prosilca namreč izhaja, da je od organa zahteval pogodbi o zaposlitvi za dve konkretni delovni mesti pri organu, in sicer za Vodjo enote vzdrževanja cest in odvoza odpadkov (zap. št. del. mesta 7) in Vodjo enote vodovod in kanalizacija, vodenje katastra (zap. št. del. mesta 14). Z vpogledom v predmetni dve pogodbi, ki ju je organ IP posredoval dne 20. 11. 2020, je IP ugotovil, da pogodbi vsebujeta osebne podatke.

V nadaljevanju je IP tako presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zahtevo prosilca zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zahtevani pogodbi vsebujeta osebne podatke, in sicer podatke o imenu in priimku delavca, naslovu prebivališča, EMŠO številki, datum sklenitve pogodbe, določilo o plači in nadomestilih ter druga določila, ki vsebujejo medsebojne pogodbene obveznosti in opredeljujejo položaj delavca v delovnem razmerju pri organu.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.  

IP v konkretnem primeru ugotavlja, da ni pravne podlage, ki bi prosilcu (javnosti), omogočala, da se seznani z zahtevanimi osebnimi podatki. Pravilna je namreč ugotovitev organa, da zaposleni pri organu niso javni uslužbenci. Tako izrecno določa Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v tretjem odstavku 1. člena, po katerem javna podjetja in gospodarske družbe, v katerim ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Izhajajoč iz navedene ugotovitve v konkretnem primeru prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov prosilcu, ne pride v poštev. Podatek o tem, ali je določen posameznik zaposlen v javnem podjetju in na katerem delovnem mestu, je tako varovan osebni podatek in s tem izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podobno stališče glede zaposlenih v javnih podjetjih je IP v svoji praksi zavzel že večkrat, npr. v zadevi pod opr. št. 090-277/2019 z dne 9. 1. 2020 ali št. 090-197/2017 z dne 22. 10. 2017.

Ker je prosilec že v zahtevi navajal, naj mu organ zahtevane dokumente posreduje upoštevaje ZVOP-1, torej brez varovanih osebnih podatkov, je IP dalje presojal, ali je v konkretnem primeru do zahtevanih pogodb o zaposlitvi možen delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ta določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop).

IP je ugotovil, da delni dostop v konkretnem primeru ni možen. Prosilec je namreč zahteval pogodbi o zaposlitvi za dve točno določeni delovni mesti pri organu, vsako od njiju pa po naravi stvari[2] zaseda le en zaposleni[3], ki je s tem točno določen. Ker iz posamezne zahtevane pogodbe in njenih določil izhajajo pravice in obveznosti tega posameznika, gre pri celotni pogodbi o zaposlitvi za njegove varovane osebne podatke. V konkretnem primeru tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih tako ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, kdaj anonimizacija dokumentov ni možna.

Ker je IP v tem pritožbenem postopku ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov, je zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena. Izrek izpodbijane odločbe je sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Posledično je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa je, v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.komunala-kg.si/podjetje/katalog-ijz

[2] Gre za delovni mesti vodje enote vzdrževanja cest in odvoza odpadkov ter vodje enote vodovod in kanalizacija, ki sta pri organu posamični (in ne tipski!) delovni mesti,  zato je na vsakem od navedenih delovnih mest lahko zaposlen le en posameznik.