prosilec - Upravna enota Koper

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil odgovore na novinarska vprašanja zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so obravnavanem primeru sicer predmet zahteve res osebni podatki, vendar je ugotovil tudi, da obstaja pravna podlaga za razkritje le-teh, upoštevajoč točko c člena 6 (1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Povedano drugače, IP je ugotovil, da je razkritje osebnih podatkov v obravnavanem primeru dopustno zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ustrezna pravna podlaga je torej ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-190/2020/8

Datum: 7. 10. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 - odl. US; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, ki jo je …, Ulica OF 12, 6000 Koper (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 8. 2018, zoper odgovora Upravne enote Koper, Piranska cesta 2, 6000 Koper (v nadaljevanju: organ), št. 091-23/2020-2 z dne 18. 8. 2020 in št. 091-23/2020-6 z dne 27. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 28. 8. 2020 se ugodi in se odgovora Upravne enote Koper, št. 091-23/2020-2 z dne 18. 8. 2020 in št. 091-23/2020-6 z dne 27. 8. 2020, odpravita ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati prosilcu iz odločbe Upravne enote Koper, št. 351-198/2019-16 z dne 29. 7. 2020, 1. točko izreka ter drugi in tretji odstavek na strani 5 (besedilo med »V trenutku odločanja …« in »… objekt daljšega obstoja.» ter med »Predmetni objekt …« in »… izreka odločbe utemeljena.«.«.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je 17. 8. 2020 zahteval podatke v zvezi s prošnjo … glede legalizacije objekta daljšega obstoja na parcelah št. …, in sicer:

• ali je organ primer že rešil oziroma izdal odločbo;
• če je, kakšna je odločitev, in razlogi za takšno odločitev;
• scan odločbe.

Organ je v odgovoru št. 091-23/2020-2 z dne 18. 8. 2020 navedel, da ob upoštevanju petega odstavka 45. člena ZMed in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne bo podal odgovora, saj so zastavljena vprašanja in podatki o točno določeni (fizični) osebi z osebnimi podatki. Prekritje osebnih podatkov namreč ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Vedno bo jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je konkretizirana s točno določenim posameznikom.

Prosilec je nato 26. 8. 2020 zahteval podatke o istih parcelnih številkah, in sicer:

• ali je organ odločil glede prošnje/vloge za legalizacijo objekta na parcelah…;
• če je, kako je odločil, in argumente za odločitev.

Organ je v odgovoru št. 091-23/2020-6 z dne 27. 8. 2020 navedel, da ob upoštevanju petega odstavka 45. člena ZMed in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne bo podal odgovora oziroma dodatnih pojasnil, saj so zastavljena vprašanja in podatki (v povezavi že s predhodno zahtevo in dodatnimi pojasnili) zahtevani o točno določeni (fizični) osebi z osebnimi podatki oziroma opredeljivo vlogo. Prekritje osebnih podatkov ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, ker je zahteva konkretizirana s točno določenim posameznikom.

Prosilec je v pritožbi z dne 28. 8. 2020 navedel, da odgovor organa ni nič drugega kot sprenevedanje in izmikanje odgovoru na konkretno in anonimizirano zastavljeno vprašanje, ki niso, kot je navedel organ, »dodatna pojasnila«. Po njegovem mnenju 18. 8. 2020 ni bil poslan noben odgovor, kot to meni in navaja organ. Če organ ne odgovori do naslednjega dneva, bo posredovana IP pritožba zaradi molka organa.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 091-23/2020-8 z dne 2. 9. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Navedel je, da je nestrinjanje prosilca z odgovoroma organa in njegovo sklicevanje na prijavo organa IP zaradi molka posledično obravnaval kot pritožbo. Pojasnil je tudi, da je ob upoštevanju, da je potrebno odgovor o tem, da se podatek ne bo posredoval, podati v roku enega delovnega dne ter da je predviden v primeru zavrnitve odgovor in ne odločba, je organ podal le odgovor, ki pa obsega vse elemente obrazložitve (odločbe). Iz teka postopka/posredovanja odgovora je tako štel to izmenjavo kot enovit postopek.

Na poziv IP, št. 090-190/2020/2 z dne 11. 9. 2020, je organ posredoval IP odločbo organa, št. 351-198/2019-16 z dne 29. 7. 2020.

IP je s pozivom, št. 090-190/2020/4 z dne 22. 9. 2020, pozval … (v nadaljevanju: stranski udeleženec) na morebitno izjasnitev glede predmetne zahteve oziroma dostopa do zahtevanih podatkov.

Stranski udeleženec je IP posredoval svoj odgovor po pooblaščencu dne 5. 10. 2020. Navedel je, da nasprotuje posredovanju informacij glede legalizacije objekta.. Z razkritjem odločitve organa in argumentov bi se po njegovem mnenju nedvomno razkrili osebni podatki. Zaradi javnosti zemljiške knjige lahko vsak posameznik dostopa do vpogleda v podatke o lastniku parcele. V kolikor bi se dovolil dostop prosilcu do informacij glede odločitve organa na točno določenih nepremičninah, bi lahko vsak posameznik brez posebnega napora ugotovil, kdo je lastnik nepremičnin in objekta, ki je tam postavljen, posledično pa še vse informacije in osebne podatke, ki so iz odločitve razvidne. Ravno iz tega razloga je potrebno dostop do teh informacij v celoti zavrniti, saj namreč dejstvo, da četudi bi se v odločbi prekrili nekateri osebni podatki, to ne pripomore k varovanju osebnih podatkov posameznika. V zadevi, ki se vodi pri organu, je namreč popolnoma zasebnopravna zadeva, zaradi česar potrebe po seznanjanju javnosti vsekakor ni. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Dopustnost razkritja osebnih podatkov pa je potrebno presojati v vsakem posameznem primeru posebej. Z razkritjem odločitve in argumentacije organa, tudi v primeru, da se osebni podatki prekrijejo, kot je to določeno z veljavno zakonodajo, se posameznik lahko nemudoma identificira, saj je podatek o lastništvu nepremičnine po parcelni številki in katastrski občini prosto dostopen vsakomur. Z razkritjem zahtevanih informacij prav tako ni možno uporabiti t.i. instituta delnega dostopa, saj namreč glede na okoliščine konkretne zadeve, ni možno, da se iz dokumentacije izloči ali prekrije vsebina osebnih podatkov brez da bi se ogrozila zaupnost posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Prav tako bi se popolnoma razkrile posledice odločitve organa, ki prizadenejo posameznika. IP se je sicer pred začetkom uporabe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov izrekel[1] glede parcelnih številk (ID številke stavb, katastrskih občin), kjer je navajal, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele …), niso varovani osebni podatki. Menil je namreč, da prosilec na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo določi posameznike, ki so lastniki parcel, pri čemer ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[2]. Takšna razlaga ne vzdrži več, saj Splošna uredba o varstvu podatkov določa drugačen standard varovanja osebnih podatkov, kot je bilo določeno z ZVOP-1. Razkritje informacij, ki omogočajo takojšnjo identifikacijo posameznika, namreč predstavlja prehud poseg v zasebnost in z razkritjem zahtevanih informacij tudi, če so določeni osebni podatki prekrijejo, nikakor ni mogoče doseči sorazmernosti do mere, ki ne bi bistveno vplivala na zakonsko varovano zasebnost posameznika. Na podlagi navedenega tako meni, da je potrebno skladno z ZDIJZ, natančneje s 3. točko prvega odstavka 6. člena, zavrniti prosilcu dostop do zahtevanih informacij, saj se zahteva prosilca nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ, ki je zavezanec po  prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, podvržen določbam ZDIJZ in ZMed.

V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel zavrnilna odgovora organa št. 091-23/2020-2 z dne 18. 8. 2020 in št. 091-23/2020-6 z dne 27. 8. 2020 kot zavrnilni odločbi.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon

Ker je prosilec zahteval informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, je praviloma treba primarno ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Upoštevaje vse navedeno je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed je pred IP omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz 5. a ali prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot že navedeno, je prosilec zahteval dostop do podatkov o tem, ali je organ že odločil glede prošnje/vloge … za legalizacijo objekta na parcelah …, in če je, kako je odločil, z argumenti za odločitev. IP je z vpogledom v odločbo organa, št. 351-198/2019-16 z dne 29. 7. 2020, ugotovil, da ta obsega zahtevane podatke in je torej prvi pogoj za nadaljnje odločanje IP (formalni preizkus) izpolnjen. Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov, se je IP v nadaljevanju ukvarjal s vprašanjem, ali zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

Izjema varstva osebnih podatkov

Organ je, kot že navedeno, v celoti zavrnil zahtevo zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej zaradi varstva osebnih podatkov.

IP uvodoma ugotavlja, da se navedena vprašanja nanašajo na konkretnega posameznika, ki ga je prosilec navedel z imenom in priimkom. IP ob tem poudarja, da se strinja z organom o tem, da je zahteva prosilca z dne 26. 8. 2020 neločljivo povezana s predhodno zahtevo prosilca z dne 17. 8. 2020. Po mnenju IP je tako organ ravnal pravilno, ko je zahtevi z dne 17. 8. 2020 in 26. 8. 2020 obravnaval v enovitem postopku.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[3]. Ta uredba tako predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Dejstva, ali je posameznik zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za legalizacijo gradnje, kako je v zvezi s tem posameznikom tekel postopek in kaj je bilo glede tega posameznika v postopku ugotovljeno, je mogoče šteti za osebne podatke posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov v drugi točki 4. člena opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c).

IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v zvezi z določenim posameznikom obstaja. Pri tem je IP upošteval, da lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6 (1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, če organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Test interesa javnosti

Iz določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonsko določenih primerih, med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov. Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ.

Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Javni interes se kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah ter omogočajo informirano javno razpravo o pomembnih temah v javnem interesu. Pomembna korist, ki se jo zasleduje, je zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pri izvajanju testa javnega interesa je torej treba upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo.

Prava javna razprava o pomembnih temah v javnem interesu je mogoča le, če je javnost podkrepljena z informacijami, ki ji omogočajo dejansko (in ne le navidezno) sodelovanje pri javni razpravi. Ustavno sodišče je tako sprejelo stališče, da se sodišče v posamični zadevi lahko v tehtanju javnega interesa spusti v oceno o tem, ali bi razkritje informacije »pripomoglo k pravi, vsebinski transparentnosti«.[4] Zgolj prava, vsebinska transparentnost omogoča javnosti, da sodeluje v razpravah, ki so v širšem javnem interesu. Za informirano javno razpravo o neki zadevi je izjemnega pomena tudi, da javnost razpolaga s točnimi in zanesljivimi informacijami, kar je večkrat poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.[5]

IP v zvezi z izvedbo testa javnega interesa v obravnavanem primeru izpostavlja dejstvo, da je prosilec v tem postopku medij oziroma novinarka, kar upoštevajoč sodno prakso[6] ni zanemarljivo. V navedenih odločbah je sodišče izpeljalo interpretacijo ZDIJZ, iz katere izhaja, da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljiti pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacije javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ, drugi odstavek 39. člena v zvezi z petim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije), so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne ravno pri uporabi testa javnega interesa oziroma testa sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi. V tem smislu je tudi za obravnavani primer pomembno, kdo je podal zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in za kakšen namen. Glede na navedeno tako dejstvu, da je v obravnavanem primeru prosilka novinarka nacionalne medijske hiše, ni mogoče vzeti pomembne teže pri odločitvi IP.

IP pri izvedbi testa interesa javnosti nadalje izpostavlja, da je v obravnavanem primeru ključnega pomena, da se zahtevane informacije nanašajo na javnega funkcionarja, ki predstavlja oziroma bi moral predstavljati tudi moralno avtoriteto z vidika spoštovanja prava in državnih institucij. Spoštovanje prava in pravne države se primarno pričakuje od tistih, ki izvajajo javno funkcijo, kar velja tudi za poslance Državnega zbora RS, ki z zakonitimi in moralno nespornimi ravnanji dajejo vzgled. Če namreč osebe na najvišjih političnih položajih, ki se jim zaupa vodenje države, ne spoštujejo ustave in zakonov, je težko pričakovati izboljšanje pravne, politične, pa tudi moralne kulture v državi.

Ugotoviti je namreč mogoče, da je …, na katerega se nanašajo zahtevani podatki, poslanec in … sklica Državnega zbora RS in kot tak absolutna javna oseba »par excellence«.[7] Absolutno javne osebe namreč v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti. Zanje velja, da mora na račun svoje zasebnosti trpeti večje omejitve, kot bi jih bili dolžni trpeti sicer. Absolutno javne osebe so osebe, ki se zavestno ali voljno izpostavijo javnosti, pri čemer lahko ta legitimno ocenjuje in kritizira njihova ravnanja in njihove ideje.[8] Zavestna in voljna javna izpostavitev je bistveni element njihove družbene vloge ter hkrati mehanizem za pridobivanje in uporabo pridobljenega družbenega vpliva oziroma družbene moči. Kdor se odloči za izpostavitev pred t.i. »žarometi na javnem odru«, mora hkrati sprejeti, da se bo v veliki meri, v mnogih ozirih pa celo vseobsegajoče soočal s pozornostjo medijev in javnosti. Ta izpostavitev javnosti je običajno že sama po sebi, torej »po definiciji« na splošno in v širšem smislu politično pomembna. Spremlja jo utemeljen, legitimno pričakovan javni interes in je dolgotrajnejša. To velja še toliko bolj, če je tematika zahtevanih podatkov takšna, da se tiče javnosti, saj se nanaša na področje črnih gradenj, kar je v Republiki Sloveniji še vedno zelo aktualna tema.

Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti je IP upošteval, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti, ali področje življenja posameznika v javnosti). Velja pravilo, čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov. Upošteval je tudi značilnosti subjekta, v pravico katerega se posega (brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost; mednje štejejo t. i. absolutne osebe iz javnega življenja ter t. i. relativne osebe iz javnega življenja - osebe, ki javnost zanimajo samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom). Pri opisovanju življenjskih dogodkov absolutnih in relativnih oseb javnega življenja je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati (oziroma razkrivati) zlasti tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja in mišljenje teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. Nasprotno pa pri teh osebah brez njihove privolitve ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega življenja (tako sklep Ustavnega sodišča, št. Up-444/09 z dne 12. 4. 2012). IP je tako ugotovil, da je poseg v pravico do zasebnosti sorazmeren z javnim interesom, ki ga je v tem primeru treba izhodiščno opredeliti kot interes javnosti, da se seznani z zahtevanimi podatki o postopku legalizacije objekta daljšega obstoja v lasti absolutno javne osebe. Glede na utemeljen interes javnosti je nedvomno manevrski prostor za varstvo osebnih podatkov poslanca izrazito zožen in omejen na njegova ravnanja v zasebnem življenju. Pri dostopu do zahtevanih podatkov, kot so opredeljeni v 1. točki izreka te odločbe, je tako treba poudariti, da ne gre za razkrivanje podatkov iz intimnega življenja javne osebe (poslanca), ampak za podatke, ki se nanašajo na legalizacijo gradnje v lasti poslanca in kot taki kažejo ne njegova dejanja.

V obravnavanem primeru je pomembno tudi dejstvo, da se podatki nanašajo na premoženjsko stanje poslanca. Vprašanja, ki se nanašajo na premoženjska stanja javnih funkcionarjev, v javnosti vselej sprožajo javne razprave, tako z vidika integritete javnih funkcionarjev in njihovega odnosa do organa nadzora, kakor tudi glede vprašanja korupcije. Tudi zaradi tega je zagotovo v javnem interesu razkritje zahtevanih podatkov, ki izkazujejo (ne)spoštovanje zakonodaje javnega funkcionarja. Ob tem pa IP dodaja še, da so funkcionarji, torej tudi imenovani poslanec, dolžni na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije[9] sporočati podatke o svojem premoženjskem stanju ter da so določeni podatki javni (členi 41 – 46).

Kot že navedeno, v obravnavanem postopku tudi ni zanemarljivo, da se zahtevani podatki nanašajo na vedno aktualno vprašanje legalizacije črnih gradenj. Da se v čim večji meri odpravijo razlogi za pojav nedovoljenih gradenj na sistemski ravni, je tudi eden ključnih ciljev sprejetega Gradbenega zakona[10], kot to izrecno izhaja iz Predloga gradbenega zakona, ki ga je določila Vlada na 135. seji 18. 5. 2017. Ker gre za vedno aktualno temo, ki se pogosto pojavlja tudi v medijih, je vprašanje postopanja javnega funkcionarja v zvezi s tem nedvomno v javnem interesu, sploh ker gre za funkcionarja, ki sodeluje pri sprejemanju zakonodaje v Državnem zboru. Pri javnih funkcionarjih je še posebej izražena potreba po odgovornem in transparentnem ravnanju v javnosti. Transparentnost podatkov, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru, tako po mnenju IP pripomore k večji odgovornosti javnih funkcionarjev.

Pomemben element pri tehtanju interesa javnosti v obravnavanem primeru je tudi dejstvo, da je tema, ki se nanaša na legalizacijo objekta v lasti imenovanega poslanca, sprožala javno razpravo. Pri tem pa IP poudarja še, da se je imenovani tudi sam izpostavil v medijih z izjavami v zvezi z legalizacijo svojega objekta. IP je zasledil na to temo različne objave v medijih: …

Iz navedenih objav izhaja, da je bilo javno izpostavljeno vprašanje ravnanja poslanca v zvezi z legalizacijo njegovega objekta. Ustrezna javna razprava pa je mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij, zato je pomembno, da je javnost z njimi ustrezno seznanjena. Slednje pomeni, da mora biti javnost seznanjena vsaj z bistvenimi informacijami, kot to ocenjuje IP v obravnavanem primeru. Iz navedenih objav medijev namreč izhaja, da je razprava osredotočena predvsem na vprašanja pravilnega oziroma zakonitega ravnanja javnega funkcionarja. V javnem interesu je torej, da se javnost seznani z odločitvijo organa o legalizaciji objekta v lasti poslanca aktualnega sklica Državnega zbora in argumenti, na podlagi katerih je bila takšna odločitev sprejeta.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov močnejši od interesa varstva osebnih podatkov. Po mnenju IP predhodno  izpostavljeni argumenti kažejo na dejstva, ki koristijo javnemu vedenju v obravnavanem primeru, s tem pa se omogoča tudi nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tematike legalizacije gradenj, nad katero bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo

Sklepno

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, ugodil in izpodbijana odgovora organa odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati del dokumenta, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. odločba št. 090-218/2011/2 z dne 23.11. 2011, odločba 090-289/2011/2 z dne 18.1. 2012.

[2] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[3] Uradni list Evropske unije, št. L 119/1.

[4] Sodbi Ustavnega sodišča U-I-201/14-14 in U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015.

[5] Odločitev ESČP v zadevi Guseva v. Bulgaria (odst. 37 in 53) in v zadevi Társaság a Szabadságjogokért v. Hungary (odst. 27).

[6] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. IU 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 (62. odstavek obrazložitve) in št. IU 599/2014 z dne 3. 11. 2015 (46. odstavek obrazložitve).

[7] Absolutno javne osebe »par excellence« so po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Von Hannover proti Nemčiji (Case of Von Hannover v. Germany), s 24. 6. 2004) nosilci uradnih javnih funkcij, zaradi česar so neposredno vključeni v politični proces odločanja.

[8] As. mag. Andraž Teršek, Svoboda medijev in varstvo zasebnosti, Dnevi civilnega prava, Portorož, zbornik, IPP pri PF v Ljubljani, 2006.

[9] Uradni list RS, 69/11 – uradno prečiščeno besedilo.

[10] Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. In 65/20.

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.