Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Energija Plus d.o.o.

+ -
Datum: 10.07.2020
Številka: 09021-2/2020
Kategorije: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost

POVZETEK:

IP je v obravnavani zadevi presojal pritožbo prosilca zoper delno zavrnilni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, ki je delno zavrnil dostop do pogodbe o upravljanju terjatev, iz razloga varstva poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da ni sporno, da je zavezanec subjekt, ki je dolžan posredovati informacije javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevana pogodba pri zavezancu obstaja v materializirani obliki in da spada med informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ. Sporno pa je, ali je zavezanec z delnim dostopom (7. člen ZDIJZ) prosilcu pravilno omogočil dostop do zahtevane pogodbe. Ugotovljeno je bilo, da je zavezanec prosilcu pravilno posredoval dele zahtevane pogodbe, ki vsebujejo podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju ter datumu in trajanju posla, ni pa mu posredoval podatka o pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, pri čemer je IP ugotovil, da zahtevana pogodba podatkov o višini posameznih izplačil ne vsebuje, vsebuje pa določilo glede pogodbene vrednosti, in sicer v 9. členu. Ker gre pri pogodbeni vrednosti za podatek, ki je po 4. a v povezavi s 6. a členom ZDIJZ absolutno javen, je IP pritožbi delno ugodil in zavezancu naložil, da mora prosilcu posredovati še ta podatek.

ODLOČBA:

Številka: 09021-2/2020/3

Datum: 10.7.2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 6. 2020, zoper pisni odgovor Elektra Maribor energije plus, podjetja za trženje energije in storitev d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, (v nadaljevanju: zavezanec), št. 100002447800 z dne 11. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

  1. Pritožbi prosilca z dne 13. 6. 2020 zoper pisni odgovor Elektra Maribor energije plus, podjetja za trženje energije in storitev d.o.o., št. 100002447800 z dne 11. 6. 2020 se delno ugodi in se pisni odgovor delno odpravi ter se odloči:  »Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki iz Pogodbe o upravljanju terjatev do pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in civilnih oseb, sklenjene med Energijo plus d.o.o. in Izterjavo d.o.o. z dne 18. 8. 2018, posredovati še 9. člen pogodbe (Cene storitev in stroški, tarifa za dodatne storitve po dogovoru z naročnikom)«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 14. 5. 2020 od zavezanca zahteval naslednje dokumente:

  • Pogodbo o sodelovanju med zavezancem ter zunanjim podjetjem oziroma odvetnikom, ki se ukvarja z izterjavo,
  • Morebitne anekse k osnovni pogodbi,
  • Skupni znesek stroška zavezanca z zunanjo izterjavo v letu 2019, ki je bil plačan zunanjemu izvajalcu.

Zahtevane dokumente je žele prejeti v elektronski obliki, na svoj elektronski naslov.

Na zahtevo prosilca je zavezanec odgovoril dne 11. 6. 2020. Z zavrnilnim odgovorom št. 100002447800 je njegovi zahtevi delno ugodil, in sicer mu je posredoval Pogodbo o upravljanju terjatev do pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in civilnih oseb, sklenjeno med Energijo plus d.o.o. in Izterjavo d.o.o. z dne 18. 8. 2018 (dalje zahtevana pogodba), pri čemer je v dokumentu prekril 2. in 3 . stavek prvega odstavka 2. člena pogodbe in drugi odstavek 2. člena, člene od 3. do 11. v celoti, 6. točko 12. člena in drugi ter tretji odstavek 13. člena pogodbe. Zavezanec je prosilcu ugodil glede podatkov o zahtevanih izplačilih družbi Izterjava d.o.o. v letu 2019, v preostalem delu pa je njegovo zahtevo, zaradi izjeme poslovne skrivnosti in zaradi neobstoja zahtevane informacije, zavrnil. V obrazložitvi odgovora št. 100002447800 zavezanec navaja, da gre pri zahtevanih informacijah za informacije iz 4. a člena ZDIJZ, saj gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanašajo na izdatke poslovnega subjekta za naročilo storitev izterjave. Razen za zahtevano informacijo morebitnih aneksov k osnovni pogodbi, je izpolnjen pogoj po ZDIJZ, da zavezanec z zahtevano informacijo razpolaga, da se ta nahaja v materializirani obliki in je nastala v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom. Ker gre pri zahtevanih podatkih za informacije, ki se nanašajo tudi na zavezančevega poslovnega partnerja, družbo Izterjava d.o.o., jo je zavezanec, na podlagi 26. a člena ZDIJZ, 43. in 44. člena ZUP, dne 26. 5. 2020, z dopisom št. 100002434792, pozval v postopek, naj se izjasni glede posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu. Družba Izterjava d.o.o. na poslani poziv v danem roku ni odgovorila. Zavezanec je po vsebinski preučitvi zahtevanih dokumentov odločil, da se zahtevi prosilca delno ugodi. Prosilcu se posredujeta dokument Pogodba o upravljanju terjatev do pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in civilnih oseb, sklenjena med Energijo plus d.o.o. in Izterjavo d.o.o. z dne 18. 8. 2018, (pri čemer se prekrijejo podatki, ki predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti) in dokument Podatki o izplačilih družbi Izterjava d.o.o. v letu 2019. V delu, ki se nanaša na morebitne anekse k osnovni pogodbi, zavezanec pojasnjuje, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, zato je bilo v tem delu treba zahtevo prosilca zavrniti. Glede izjeme poslovne skrivnosti se zavezanec sklicuje na določbo 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS)[1] in 6. a člen ZDIJZ, ki določa, kdaj gre za t.i. absolutno javne podatke. Navaja, da je po pregledu omenjene pogodbe ugotovil, da ta vsebuje večje število določb, ki jih je mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost. Gre za določbe, ki predstavljajo strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije obeh pogodbenih strank in se nanašajo na interna pogodbena razmerja med obema pogodbenikoma z vidika razpolaganja in pravne oblike podelitve upravičenja za izterjavo terjatev, v katerem imenu in na kakšen način Izterjava d.o.o. izvaja aktivnosti za izterjavo terjatev, obseg pogodbenih obveznosti, ki jih ima v tej zvezi do naročnika in obratno, metode in način dela, po katerih se bo izvajala izterjava terjatev, obseg upravičenj, ki jih na izvajalca prenaša naročnik za izvajanje obveznosti po pogodbi, sistem medsebojnega obveščanja in sodelovanja preko skupne platforme med naročnikom in izvajalcem, obseg pooblastil in dejanj, ki jih lahko izvajalec izvede za naročnika v okviru medsebojnega sodelovanja in izvrševanja obveznosti po pogodbi, obseg in vsebina obveznosti z vidika medsebojnega obveščanja pogodbenih strank, ipd. Vse navedeno predstavlja vsebino, ki je prepletena s podatki in poslovnimi informacijami, ki jih je mogoče v skladu z določbami ZPosS opredeliti kot takšne, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se ukvarjajo s to vrsto dejavnosti, saj gre za podatke, ki so specifični poslovnemu odnosu in načinu sodelovanja med zavezancem in Izterjavo d.o.o. Gre za poslovne informacije, posebna znanja, izkušnje in metodologijo dela podjetja Izterjava d.o.o., ki se prepleta in povezuje s poslovnimi informacijami, znanji in podatki zavezanca, vse navedeno pa se nato ustrezno odraža v pogodbenih določilih, ki v tem delu, po oceni zavezanca, predstavljajo poslovno skrivnost. Kot izhaja iz izreka zavrnilnega odgovora prosilcu, zavezanec ocenjuje, da so tovrstne vsebine vsebovane v 2. in 3.  stavku prvega odstavka 2. člena, drugem odstavku 2. člena, 3. – 11. členu, 6. točki 12. člena  in drugem ter tretjem odstavku 13. člena pogodbe. Po mnenju zavezanca gre pri teh informacijah za podatke, ki imajo tudi tržno vrednost, saj se v njih odraža poslovni model poslovnega sodelovanja obeh pogodbenih strank in vsebuje določene podatke vezane na način poslovanja obeh družb, tj. obseg prenosa terjatev v izterjavo, način izterjave, pooblastilna upravičenja,..Da gre za podatke, ki so varovani in predstavljajo poslovno skrivnost, sta pogodbeni stranki v sami pogodbi tudi izrecno predvideli in zapisali v 12. členu, kjer sta se zavezali, da bosta varovali vse podatke, osebne in poslovne, dejstva in okoliščine, povezane z izvrševanjem pogodbe. Nadalje je v istem členu določeno, da sestavni del pogodbe predstavljajo tudi Splošni pogoji za zagotavljanje skladnosti za partnerje, ki določajo, da je s strani katerekoli izmed pogodbenih strank prepovedano razkrivanje informacij, ki se štejejo za poslovno skrivnost oz. kot informacije komercialne, finančne in tehnične narave, v kar je mogoče umestiti zgoraj opisane podatke, ki so vsebovani v navedenih členih pogodbe med zavezancem in Izterjavo d.o.o. V zvezi s tem zavezanec ugotavlja, da se skladno s tem prosilcu odobri dostop do tistih podatkov, ki ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti in do podatkov iz 4. a člena ZDIJZ, ki se nanašajo na podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, ki jih je zahteval prosilec za leto 2019 ter datumu in trajanju posla. Po oceni zavezanca je takšna odločitev utemeljena in tudi izhaja iz primerljive prakse IP, npr. iz odločbe št. 090-88/2011/8 z dne 24. 6. 2011, kjer je IP ob primerljivem dejanskem stanju sprejel enako ugotovitev kot v predmetni zadevi, iz odločbe št. 090-225/2013/4 z dne 13. 1. 2014, odločbe št. 090-161/2009/15 z dne 22. 1. 2010. Zavezanec zaključuje, da je smiselno podobno v predmetni zadevi iz zahtevane pogodbe izločil tiste podatke, ki so v skladu z določili ZPosS poslovna skrivnost, glede katerih sta se pogodbeni stranki tudi zavezali, da jih tretjim osebam zaradi poslovne skrivnosti ne bosta razkrivali in je prosilcu omogočil vpogled v tiste podatke, ki to niso in za katere v skladu z določilom 4. a in 6. a člena ZDIJZ velja dolžnost njihovega posredovanja ne glede na to, ali gre za poslovno skrivnost ali ne.

Zoper odgovor zavezanca št. 100002447800 z dne 11. 6. 2020 (dalje izpodbijani odgovor) je prosilec dne 13. 6. 2020 pri IP vložil pritožbo. Pritožbo vlaga zaradi zavrnitve dostopa v delu, ki se nanaša na izjemo poslovne skrivnosti. Zoper zavrnilni del odgovora, ki se nanaša na neobstoj informacij, se ne pritožuje. Meni, da je zavezanec pri presoji, ali je podana katera od zakonskih izjem po ZDIJZ, napačno ugotovil, da gre pri zahtevanih podatkih za informacije in dokumente, ki lahko vsebujejo številne podatke, ki se potencialno štejejo za poslovno skrivnost. Zavezanec je v izpodbijanem odgovoru podal obsežno obrazložitev o izjemi poslovne skrivnosti, pri čemer pa iz posredovane pogodbe ni razvidno, da bi bila ta sploh označena za poslovno skrivnost. Zavezanec se sicer sklicuje na 12. člen te pogodbe, vendar po mnenju prosilca slednji vsebuje le določilo, da bo pogodbeni partner varoval vse podatke – osebne in poslovne, verjetno vse v smislu podatkov, ki jih bo na podlagi pogodbe pridobil pri zavezancu – torej njegove neplačnike, višino dolgov, izterjane zneske in podobno. Pogodbeni stranki pa nikjer v pogodbi nista definirali, da sama pogodba predstavlja poslovno skrivnost. Vse navedbe zavezanca v izpodbijanem odgovoru so po mnenju prosilca hipotetične, temeljijo na nepreverljivih dejstvih, o katerih se niti zavezančev pogodbeni partner ni izjasnil. Sam način, na katerega je zavezanec ocenil, da gre za poslovno skrivnost, je po mnenju prosilca napačen, saj zavezanec ni pristojen ugotavljati, ali pogodbena določila predstavljajo poslovno skrivnost njegovega partnerja, torej družbe Izterjava d.o.o. Pogodbeno določilo mora (poleg pisne oblike) za izpolnjevanje formalnega vidika pogoja izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z ZPosS vsebovati jasno in konkretno opredelitev podatkov, ki so poslovna skrivnost in ne le vsebovati njihove splošne in pavšalne opredelitve, pa tudi določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo to poslovno skrivnost varovati, slednje pa iz posredovane pogodbe ni razvidno. Po mnenju prosilca je zavezanec samovoljno odločil, da pogodba predstavlja poslovno skrivnost. V sami pogodbi o sodelovanju namreč ni določil, da bi slednja predstavljala poslovno skrivnost, poleg tega pa v pogodbi ni in ne more biti poslovnih skrivnosti glede metod, ki jih Izterjava d.o.o. uporablja, saj je večina načinov izterjave javno objavljena na njihovi spletni strani. Glede na to, da se pogodba nanaša na izdatke subjekta, ki je zavezan k posredovanju informacij javnega značaja, prosilec IP prosi, da njegovi pritožbi ugodi in mu omogoči seznanitev s predmetno pogodbo v celoti, z izjemo osebnih podatkov kontaktnih oseb, ki so vsebovani v njej, predvsem pa v delu, na katerem temeljijo izplačila, ki jih je zavezanec izplačal pogodbenem partnerju.

IP je zavezanca, na podlagi 10. člena ZInfP, petega odstavka 27. člena ZDIJZ in prvega odstavka 123. člena ZUP, s pozivom št. 09021-2/2020/2 z dne 18. 6. 2020, seznanil s prejeto pritožbo prosilca in ga pozval, da mu posreduje vse dokumente, ki jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 14. 5. 2020, in sicer v izvorni obliki, brez izločanja in prekrivanja podatkov. Prav tako ga je pozval, naj predloži dokumente (npr. pravilnik, sklep, druge interne akte,..), iz katerih izhaja, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost.

Na poziv IP je zavezanec odgovoril dne 26. 6. 2020, z dopisom št. 100002457107 z dne 24. 6. 2020. IP je posredoval zahtevano pogodbo (to je Pogodbo o upravljanju terjatev do pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in civilnih oseb z dne 18. 8. 2018, in sicer v izvorni obliki ter izvleček iz Splošnih pogojev za zagotavljanje skladnosti za partnerje). Ob tem je zavezanec v odgovoru navedel še, da ne držijo pritožbene navedbe prosilca, da iz zahtevane pogodbe ni razvidno, da bi bila označena za poslovno skrivnost. To izhaja iz 12. člena pogodbe, prav tako pa tudi iz Splošnih pogojev za zagotavljanje skladnosti za partnerje, na katere se navedeni člen pogodbe sklicuje in kar je bilo tudi pojasnjeno prosilcu. Zavezanec vztraja pri vsem, kar je navedel že v izpodbijanem odgovoru in meni, da je prosilcu posredoval vse podatke, ki so po zakonu absolutno javni, v preostalem delu pa vztraja pri zavrnitvi, ker gre pri zahtevanih podatkih za poslovno skrivnost.

Pritožba je delno utemeljena.

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se prosilec zoper izpodbijani odgovor pritožuje le v delu, v katerem je zavezanec delno zavrnil dostop do Pogodbe o upravljanju terjatev do pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in civilnih oseb z dne 18. 8. 2018, sklenjene med zavezancem in družbo Izterjavo d.o.o, je bil predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku le ta del odgovora zavezanca št. 100002447800 z dne 11. 6. 2020.

V obravnavani zadevi ob tem ni sporno, da je zavezanec subjekt, ki je dolžan posredovati informacije javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevana Pogodba o upravljanju terjatev do pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in civilnih oseb z dne 18. 8. 2018, sklenjena med zavezancem in družbo Izterjavo d.o.o. (dalje zahtevana pogodba) pri zavezancu obstaja v materializirani obliki in da spada med informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ. Vse navedeno je pravilno ugotovil že zavezanec v izpodbijanem odgovoru, zato se IP, v izogib ponavljanju, v tem delu v celoti sklicuje na izpodbijani odgovor.

V obravnavani zadevi  tako ostaja sporno vprašanje, ali je zavezanec z delnim dostopom (7. člen ZDIJZ) prosilcu pravilno omogočil dostop do zahtevane pogodbe. Glede 2. in 3 . stavka prvega odstavka 2. člena pogodbe, drugega odstavka 2. člena, členov od 3. do 11. v celoti, 6. točke 12. člena in drugega ter tretjega odstavka 13. člena pogodbe se je zavezanec namreč skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, pri čemer pri teh podatkih naj ne bi šlo za absolutno javne podatke po 6. a v povezavi s 4. a členom ZDIJZ. Prosilec takšni odločitvi zavezanca nasprotuje in navaja, da zahtevana pogodba sploh ni določena za poslovno skrivnost, ker pogodbeni stranki nikjer v pogodbi nista definirali, da sama pogodba predstavlja poslovno skrivnost.

Izhajajoč iz pritožbenih navedb prosilca se je IP tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali so glede zahtevane pogodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji za poslovno skrivnost in dalje, ali gre pri teh podatkih za podatke, ki se, ne glede na voljo pogodbenih strank, ne morejo določiti za poslovno skrivnost, ker so po zakonu absolutno javni.

  1. Ali je zahtevana pogodba opredeljena kot poslovna skrivnost?

Kot že navedeno, je zavezanec dostop do zahtevane pogodbe delno zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavezanec lahko v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[2] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[3], ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je bila zahtevana pogodba podpisana avgusta 2018, torej pred uveljavitvijo ZPosS, ki je stopil v veljavo aprila 2019, je po oceni IP pri presoji poslovne skrivnosti treba upoštevati določbe členov 39 in 40 ZGD-1, ki sta veljala v času nastanka zahtevanih podatkov.

Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

Izhajajoč iz določbe 39. člena ZGD je IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[4] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij se torej odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Povedano drugače, po tem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti, splošnih pogojih,..), lahko pa je tudi posamična (npr. sklep, pogodbeno določilo, ..). Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom družba določi tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

Glede določitve poslovne skrivnosti se je zavezanec skliceval na 12. člen zahtevane pogodbe. Ta določa, da se izvajalec zavezuje kot zaupne varovati vse podatke – osebne in poslovne, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel v zvezi z opravljanjem storitev po tej pogodbi. Priloga in sestavni del te pogodbe pa so tudi Splošni pogoji za zagotavljanje skladnosti za partnerje, z vsebino katerih sta tako izvajalec kot naročnik izrecno seznanjena. Ker se 12. člen zahtevane pogodbe sklicuje na Splošne pogoje za zagotavljanje skladnosti za partnerje, je IP vpogledal tudi v slednje. Ti v 3. členu med drugim določajo, da so zaupne informacije po tej pogodbi vse poslovne skrivnosti oziroma informacije komercialne, finančne in tehnične narave ter vse druge informacije, ki pri posredovalni stranki veljajo kot zaupne, in so pripravljene v kakršnikoli obliki, vključno s programsko opremo, analizami, preglednicami, podatki, študijami ali drugimi dokumenti. Kot zaupne informacije veljajo tudi vsi dokumenti, ki jih prejemna stranka pripravi na podlagi takih informacij ali ki vsebujejo oziroma so popolnoma ali delno pripravljeni na podlagi takih informacij. IP je nadalje ugotovil, da Splošni pogoji izrecno urejajo tudi vprašanje poslovne skrivnosti, in sicer pod tč. 3 (6. člen in dalje), pri čemer v 8. členu določajo, da se stranki odgovorita, da bosta zaupne informacije razkrili ali zagotovili druga drugi v obsegu, kot je potrebno za uresničitev poslovnega namena, zaupnih informacij druge stranke pa ne bosta posredovali tretji osebi, bodisi fizični osebi, družbi, združenju ali kateremkoli drugem subjektu iz kakršnegakoli razloga ali namena.

Po oceni IP je informacije v zvezi z izvajanjem zahtevane pogodbe (torej tudi samo vsebino pogodbe) nedvomno mogoče uvrstiti med informacije komercialne, finančne in tehnične narave, ki so kot poslovna skrivnost opredeljene v 3. členu Splošnih pogojev (in posledično v 12. členu zahtevane pogodbe). Pogodbeni stranki pa sta s sklicevanjem na Splošne pogoje tudi izrecno uredili način postopanja s temi informacijami in obveznost njihovega (medsebojnega) varovanja v razmerju do tretjih oseb. Ugotoviti je torej mogoče, da je vsebina zahtevane pogodbe s pogodbenim določilom in internim aktom zavezanca določena kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena ZGD-1).

IP tako ni sledil pritožbenim navedbam, da pogodbeni stranki zahtevane pogodbe nista izrecno označili za poslovno skrivnost, prav tako ni mogel pritrditi zatrjevanju prosilca, da je napačen način, na katerega je zavezanec ocenil, da gre za poslovno skrivnost, ker po mnenju prosilca zavezanec ni pristojen ugotavljati, ali pogodbena določila predstavljajo poslovno skrivnost njegovega partnerja, torej družbe Izterjava d.o.o. Kot izhaja iz vsega zgoraj navedenega, je IP v postopku namreč ugotovil, da je zavezanec vsebino zahtevane pogodbe, na podlagi izrecnega pogodbenega določila in Splošnih pogojev, označil za svojo poslovno skrivnost, kar je skladno s takrat veljavnim 39. členom ZGD-1, ki je urejal poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Na drugačno presojo IP ne more vplivati niti pritožbena navedba, da se družba Izterjava d.o.o. glede vprašanja poslovne skrivnosti v postopku ni izjasnila in da posledično ne gre za poslovno skrivnost, kar zmotno zatrjuje prosilec. Za presojo poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju tudi ni relevantno, kakšna je vsebina zahtevanih informacij, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da gre v določenem delu za informacije, ki so že javno objavljene na spletni strani družbe Izterjava d.o.o.

Vse navedeno je IP vodilo do zaključka, da je glede zahtevane pogodbe izpolnjen subjektivni kriterij za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.

  1. Ali gre pri zahtevani pogodbi za absolutno javne podatke?

Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti se IP ni pristojen spuščati v ugotavljanje, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v obravnavanem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Ker je zavezanec v postopku zatrjeval, da je prosilcu dostop do zahtevane pogodbe omogočil v delu, v katerem gre za t.i. absolutno javne podatke po 6. a členu ZDIJZ, prosilec pa temu nasprotuje, je IP v nadaljevanju izpodbijani odgovor preizkusil še v tem delu.

Na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ se dovoli dostop do zahtevanega podatka, ne glede na izjemo varstva poslovne skrivnosti, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, med katere sodijo podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datumu in trajanju posla ter enaki podatki iz morebitnega aneksa k pogodbi. To so torej absolutno javno dostopni podatki, kar izhaja tudi iz sodne prakse[5]. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je v tem delu opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na njihovi avtonomiji določiti podatke za poslovno skrivnost.

IP je primerjal zahtevano pogodbo v izvorni obliki (to je brez prekritih podatkov) z različico, ki jo je zavezanec, na podlagi izpodbijanega odgovora, posredoval prosilcu in ugotovil, da je zavezanec v posredovani pogodbi prekril 2. in 3 . stavek prvega odstavka 2. člena pogodbe in drugi odstavek 2. člena, člene od 3. do 11. v celoti, 6. točko 12. člena in drugi ter tretji odstavek 13. člena pogodbe. Ob tem je zavezanec prosilcu posredoval dele zahtevane pogodbe, ki vsebujejo podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju ter datumu in trajanju posla, ni pa mu posredoval podatka o pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, pri čemer je IP ugotovil, da zahtevana pogodba podatkov o višini posameznih izplačil ne vsebuje, vsebuje pa določilo glede pogodbene vrednosti, in sicer v 9. členu. Pogodbena vrednost v zahtevani pogodbi sicer ni določena v skupnem nominalnem znesku, je pa ta vrednost na podlagi 9. člena nedvomno določljiva. Ob tem IP ni štel, da je zavezanec svojo obveznost posredovanja absolutno javnih podatkov po 6. a členu ZDIJZ iz pogodbe izpolnil že s tem, ko je prosilcu, v zvezi s tretjo točko njegove zahteve z dne 14. 5. 2020, posredoval podatek o skupnem znesku stroška zavezanca z zunanjo izterjavo v letu 2019, ki je bil plačan zunanjemu izvajalcu. Navedeni znesek namreč neposredno ne izhaja iz pogodbe, ob tem pa ni mogoče zavzeti stališča, da gre za pogodbeno vrednost, ker je posredovani znesek omejen le na izplačila v  letu 2019 (pogodba pa je bila sklenjena z daljšim trajanjem). Stališče, da je prosilec po 4. a členu v povezavi s 6. a členom ZDIJZ upravičen do dokumenta samega (in ne zgolj do izpisa podatkov, ki jih na podlagi zahtevanega dokumenta pripravi zavezanec) je IP zavzel že v zadevi št. 0902-16/2015/7 z dne 29. 2. 2016. Podobno glede absolutno javnih podatkov iz pogodb po 4. a členu ZDIJZ pa je IP odločil tudi npr. v zadevi pod opr. št.  0902-4/2018/4 z dne 13. 4. 2018 in št. 0902-24/2014/12 z dne 16. 3. 2015. Izhajajoč iz vsega ugotovljenega mora zavezanec prosilcu posredovati še 9. člen zahtevane pogodbe, ki predstavlja pogodbeno vrednost, v preostalem delu pa je IP sledil stališču zavezanca, da gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in je pritožbo prosilca zavrnil.

IP tako zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi. Izpodbijani odgovor je IP, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka


[1] Zakon o poslovni skrivnosti, Uradni list RS, št. 22/2019.

[2] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[3] Uradni list RS, št. 22/19.

[4] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[5] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1149/2015-16 z dne 8. 7. 2015.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.