prosilec - Ministrstvo za finance

Datum: 10.07.2020
Številka: 090-116/2020
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov, na podlagi izjeme po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je pritožbo vložil le zoper odločitev organa po drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, to je glede zahtevane dokumentacije, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niti iz izreka izpodbijane odločbe niti iz njene obrazložitve ne izhaja, na katere dokumente oziroma e-sporočila se nanaša odločitev organa, ki se izpodbija v pritožbi. Organ namreč dokumentov, ki so predmet pritožbenega postopka, ni konkretno opredelil niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi. IP je tako odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-116/2020/4

Datum: 10. 7. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 6. 2020, zoper odločbo Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, Fajfarjeva 33, 1502 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2020/2 z dne 29. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 17. 6. 2020 se ugodi. Odločba Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, št. 090-3/2020/2 z dne 29. 5. 2020, se odpravi v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020, ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek, ki mora o tej zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 28. 4. 2020 zahteval:

letne načrte za leta 2016 - 2020;
strateške usmeritve in prioritete dela za leta 2016 - 2020;
podatek oziroma seznam vseh postopkov inšpekcijskega nadzora nad porabo proračuna RS v zasebnih zavodih, ki se ukvarjajo s študijsko dejavnostjo v letu 2020;
podatek oziroma seznam vseh inšpekcijskih zavezancev, ki so zasebni zavodi in se ukvarjajo s študijsko dejavnostjo ter je bil zoper njih uveden postopek inšpekcijskega nadzora nad porabo proračuna v RS, za leta 2016 - 2020;
dokumentacijo, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020.

Navedel je določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter da je naslovnik zahteve državni organ oziroma organ v sestavi in kot tak zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Ker zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja naslovnika in se nahajajo v obliki dokumenta, gre posledično za informacije javnega značaja. Nadalje je navedel, da so po določbi prvega odstavka 5. člena ZDIJZ informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, po drugem odstavku istega člena pa ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacije javnega značaja tako, da jih pridobi na vpogled, ali pridobi njihov prepis, fotokopijo ali elektronski zapis (načelo prostega dostopa). Po njegovem mnenju organ z zahtevanimi informacijami razpolaga v pisnih dokumentih, pri čemer predvideva, da so nekateri v materialni obliki, nekateri pa v nematerialni. Stroške posredovanja bo prosilec poravnal po računu organa. Navedel je tudi, da je dolžan organ odločiti v 20 delovnih dneh od dneva prejema te zahteve in na podlagi določb 25. člena ZDIJZ posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki, in sicer v elektronski obliki na naveden elektronski naslov. Če pa organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami v elektronski obliki, pa v obliki fotokopije na naslov pooblaščenca.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-3/2020/2 z dne 29. 5. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na:

seznam načrtovanih rednih inšpekcijskih nadzorov, ki je priloga letnega načrta za leto 2020;
varovane osebne podatke pri dokumentu, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020.

V utemeljitev svoje odločitve je najprej navedel določbi prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Nadalje se je opredelil do drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, na podlagi katerega organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi organ, ki je specializiran za finančni nadzor in če je nadzorni postopek še v teku. Organ je tako preveril, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je potrebno uveljaviti izjemo po 5.a členu ZDIJZ. Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJU)[1] v 102. členu določa organ, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor. V prvi točki tega člena določa, da nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, opravlja ministrstvo, pristojno za finance, ki pa je na podlagi 14. in 21. člena Zakona o državni upravi (v nadaljevanju: ZDU-1)[2] z Uredbo o organih v sestavi ministrstev[3] ustanovilo organ. Na podlagi tega je ugotoviti, da je organ nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, zato je odločil, da prosilcu zavrne dostop do seznama načrtovanih rednih inšpekcijskih nadzorov v letu 2020. Povedano drugače, po mnenju organa gre za informacijo, kot jo določa drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ, torej za informacijo, ki je bila sestavljena zaradi nadzornega postopka nadzornega organa, specializiranega za finančni nadzor, ki je še v teku in iz tega razloga predstavlja izjemo od načela prostega dostopa. Nadalje se je opredelil še do izjeme varstva osebnih podatkov. Navedel je, da 6. člen ZDIJZ med izjeme, na podlagi katerih lahko organ zavrne dostop, uvršča osebne podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z varstvom osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[4]. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Podatki o imenu in priimku določene fizične osebe nedvomno sodijo med osebne podatke v smislu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-1. Ker razkritje osebnega podatka, skladno z drugo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in tretjo točko 6. člena ZVOP-1 predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov je namreč dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Organ je tako ugotovil, da zahtevani dokument (elektronsko sporočilo), ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020, vsebuje osebne podatke v smislu druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in prve točke 6. člena ZVOP-1. Preučil je tudi, ali je potrebno te osebne podatke varovati v skladu z ZVOP-1 in ZDIJZ ter na tej podlagi izvedel delni dostop do dokumenta tako, da je izbrisal varovane osebne podatke, kot sledi iz druge alineje izreka izpodbijane odločbe.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 17. 6. 2020 iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega predpisa. Zavezanec je z izpodbijano odločbo ugodil zahtevi prosilca tako, da se mu posredujejo zahtevani dokumenti, pri tem pa se pri dokumentu, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020, prekrijejo varovani osebni podatki (druga alineja točke 1 izreka izpodbijane odločbe). Iz obrazložitve izhaja, da naj bi šlo za osebne podatke, ki jih je potrebno varovati, drugih pojasnil pa zavezanec ni podal. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati predstavljajo podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V tem kontekstu je zavezanec sledil navedeni določbi in ni prikril osebnih podatkov, ki se nanašajo na … in …, je pa prekril osebne podatke pošiljatelja e- pošte na naslov … dne 15. 5. 2019 ob 22:40, kot tudi e-poštni naslov prejemnika kopije te e-pošte. Zakaj je zavezanec tako ravnal glede dveh od štirih oseb v korespondenci, v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Takšno ravnanje je nenavadno, saj iz korespondence jasno izhaja, da gre očitno za korespondenco med javnimi uslužbenci in ne gre za prijavo tretje osebe, ampak za debato med tistimi, ki skrbijo za izvajanje nalog javnih organov, konkretno organa. Glede na navedeno je po mnenju prosilca moč sklepati, da sta tako pošiljatelj zadevne e-pošte kot prejemnik le-te javna uslužbenca, morda celo zaposlena pri organu, glede katerih je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacije javnega značaja dopustno po izrecni določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. S prikrivanjem teh podatkov je tako organ kršil določbe ZDIJZ. Prosilec je izpostavil še, da je posredovani dokument nepopoln. Iz korespondence izhaja, da ima prva e-pošta v zadevi (»Subject«) navedeno »Re: Sejnina MIZS«, kar kaže, da je v zvezi s to korespondenco že potekala predhodna izmenjava e-pošte, saj oznaka »Re« pomeni »Reply«, torej po angleško odgovor. Poleg tega je mogoče ugotoviti tudi, da se e-pošta začne z »Sem danes bral tisto inšpektorjevo ugotovitev …«, kar prav tako nakazuje na predhodno korespondenco med prejemniki e-pošte prav o tej temi, saj predpostavlja, da sodelujoči že vedo, za katero zadevo gre. Kadar nek dokument predstavlja podlago za neko odločitev in ga prosilec zahteva kot informacijo javnega značaja, je potrebno dokument posredovati prosilcu v celoti. Kadar je ta dokument e-poštna korespondenca, se ne posreduje le zadnje e-pošte v korespondenci, pač pa celotna korespondenca, ki predstavlja podlago za odločitev, saj se celotna korespondenca šteje za celovit dokument, tudi če ni neposredno vključena v zadnji e-pošti. Pri navedenem pa je izpostavil še, da iz posredovanega dokumenta ne izhaja opredelitev Fakultete za državne in evropske študije ali Evropske pravne fakultete (članici prosilke) za subjekt nadzora v letu 2020, da bi lahko res trdili, da je ta dokument podlaga za določitev navedenih fakultet za inšpekcijski nadzor. Za ugotovitev te povezave je torej potrebna še druga informacija, ki se verjetno nahaja prav v predhodni korespondenci, ki bi lahko navajala prav omenjeni fakulteti. Glede na vse zgoraj navedeno je po mnenju prosilca evidentno, da zavezanec ni posredoval celotne zahtevane dokumentacije, zaradi česar je ta pritožba utemeljena. IP je tako predlagal, da pritožbi in zahtevi ugodi in naloži organu, da posreduje prosilcu v roku 31 dni od prejema odločbe:

celotno e-korespondenco, ki se nanaša na temo »Sejnine MIZS«, katere del sta že posredovana e-pošta … na naslov … 17. 5. 2019 ob 21.25, ter e-pošta, poslana z naslova … 17. 5. 2019 ob 20.36;
e-pošto, poslano na naslov … 15. 5. 2019 ob 22.40 (vsebovana že v posredovani e-korespondenci, ki se je zaključila z e-pošto, ki jo je poslal … na naslov … 17. 5. 2019 ob 21.25) brez prekrivanja osebnih podatkov pošiljatelja in prejemnika kopije.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno, z dopisom št. 090-3/2020/4 z dne 2. 7. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spis zadeve št. 090-3/2020. V zvezi z zahtevo prosilke po zadnji alineji zahteve, torej glede dokumenta, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020, je organ posredoval kopijo e-sporočila, iz katerega izhaja, da je državna sekretarka predlagala organu,da navedeno zadevo pogleda. Razlog za njen predlog je iz e-sporočila jasno razviden. Organ je tako prosilcu posredoval natanko to, kar je zahteval. Predhodna komunikacija v tej e-pošti za zahtevo prosilca ni relevantna. ZDU-1 v 23. členu, ki opredeljuje razmerje med ministrstvom in organom v sestavi, med drugim določa, da minister daje organu v sestavi ministrstva usmeritve za delo in obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge. Organ mora na tej osnovi predloge, pozive in usmeritve ministrstva realizirati in razlogi za to za organ niso relevantni. Predlog prosilca, kot izhaja iz pritožbe, torej da se mu izroči celotna e-komunikacija, presega njegovo zahtevo z dne 28. 4. 2020, in po mnenju organa do le-te ni upravičen. Zahteva, da organ posreduje e-pošto z dne 15. in 17. 5. 2019 brez prekritih osebnih podatkov, je po mnenju organa neutemeljena. Prosilec je že sam v pritožbi navedel, da je razkritje osebnih podatkov skladno s tretjo točko 6. člena ZDIJZ dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Na tej podlagi je organ razkril osebni podatek… , ki je direktor organa, in … , ki je državna sekretarja Ministrstva za finance. Oba sta bila namreč v tem času funkcionarja in gre za zadevo povezano z opravljanjem funkcije. Ostali udeleženci v predmetni komunikaciji pa so javni uslužbenci in ne gre za zadevo iz delovnega razmerja, zato meni, da je osebne podatke upravičeno prekril in s tem poskrbel za njihovo varovanje. Na tej podlagi je tako organ zavrnil navedbe prosilca kot neutemeljene in IP predlagal, da pritožbo zavrne v celoti kot neutemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker je IP ugotovil, da se prosilec pritožuje le glede zadnje alineje njegove zahteve z dne 28. 4. 2020, in sicer glede dokumenta, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020, je izpodbijano odločbo v nadaljevanju preizkusil le v tem delu.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. IP ob tem ugotavlja, da niti iz izreka izpodbijane odločbe niti iz njene obrazložitve ne izhaja, na katere dokumente oziroma e-sporočila se nanaša odločitev organa, ki se izpodbija v pritožbi. Organ namreč dokumentov, ki so predmet pritožbenega postopka, ni konkretno opredelil niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi. Organ je s tem storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ je sicer vse dokumente, glede katerih je prosilcu omogočil dostop (v celoti ali delno), posredoval IP, vendar to za sam preizkus izpodbijane odločbe ne zadostuje. IP je tako odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, kar utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

IP je kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218, pri čemer IP izpostavlja predvsem izrek odločbe. V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP). Ob tem IP poudarja, da je izrek najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.[5]

V ponovljenem postopku se je organ dolžan najprej jasno opredeliti do dokumentov oziroma e-sporočil, ki predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja v obravnavanem primeru in določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet presoje organa. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ mora nadalje presoditi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[6] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v e-sporočilu z dne …, poslanem ob …, se prekrije ime in priimek fizične osebe pod »Kp«, ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

IP ob tem pojasnjuje, da se je organ pri izjemi varstva osebnih podatkov pravilno skliceval na Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[7] in ZVOP-1, ni pa pravilno njegovo sklepanje, da je treba obdelavo osebnih podatkov preučiti z vidika ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo. Pravno podlago za obdelavo določenih osebnih podatkov javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako predstavlja točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (ki med drugim določa kot izjemo tudi varstvo osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Povedano drugače, ne glede na to, da se posamezna zahteva nanaša na osebne podatke, niso varovani vsi osebni podatki, in sicer niso varovani osebni podatki, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev ter podatke o opravljanju javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je namreč stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem funkcije oziroma delovnega razmerja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.[8] Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja.[9] IP se je o dostopu do osebnih podatkov javnih uslužbencev z vidika opravljanja delovnega razmerja in porabe javnih sredstev izrekel že v mnogih svojih predhodnih odločbah[10], prav tako tudi sodišče[11].

IP pripominja, da imena in priimki javnih uslužbencev, ki so izvajali svoje naloge in so v posameznih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja nalog iz delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki.[12] Kot že navedeno, so prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca (ali funkcionarja) in so povezani z njegovim delovnim razmerjem oziroma z opravljanjem javne funkcije. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po 5. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Glede na to, da se po pritožbenih navedbah in navedbah organa v odstopu pritožbe zahteva prosilca nanaša na e-sporočila, pa IP pripominja, da sodijo e-naslovi javnih uslužbencev med varovane osebne podatke, kot to izhaja iz sodne prakse[13] in prakse IP[14]. Pri elektronskem naslovu posameznika gre namreč za podatek, ki predstavlja prometni podatek oziroma podatek, ki je povezan s komunikacijo preko elektronske pošte. Kot tak je elektronski naslov predmet varstva, ki ga zagotavlja 37. člen Ustave Republike Slovenije[15] (v nadaljevanju: Ustava) in na tej podlagi sprejeti Zakon o elektronskih komunikacijah[16]. Na tem mestu je tako treba opozoriti na dvojno varstvo teh podatkov. Če torej ne gre za e-naslove, ki sodijo med kontaktne podatke v smislu komuniciranja z javnostjo, skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1, imajo tudi zaposleni v javnem sektorju v tem delu pravico do komunikacijske zasebnosti in posledično se njihovi e-naslovi ne posredujejo javnosti.

IP se nadalje opredeljuje še do pritožbenega predloga prosilca, da naj IP pritožbi in zahtevi ugodi ter naloži organu, da mu posreduje celotno e-korespondenco, ki se nanaša na temo »Sejnine MIZS«. Ob tem pojasnjuje, da ker prosilec teh podatkov v zahtevi z dne 28. 4. 2020 ni zahteval, ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku pred IP. Iz določb ZUP namreč izhaja, da lahko prosilec kot stranka upravnega postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti, v okviru uvedenega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi) zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Širša zahteva prosilca se tako šteje za novo zahtevo, ki jo je organ prve stopnje dolžan obravnavati kot takšno po ZDIJZ. Predmet zahteve, ki ga mora upoštevati organ v ponovljenem postopku, je tako samo dokumentacija, ki je podlaga za določitev Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete za subjekt nadzora v letu 2020.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je izpodbijana odločba pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti. Ker je organ bistveno kršil pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[17] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18.

[2] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16.

[3] Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18, 84/18, 10/19 in 64/19.

[4] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[5] Tako tudi Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 213. členu.

[6] Uradni list RS, št. 24/16.

[7] Uradni list Evropske unije, št. L 119/1.

[8] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011.

[9] Npr. odločbe IP, št. 021-92/2007, št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017.

[10] Odločbe IP, npr. št. 090-154/2010/6, št. 090-150/2011/7, št. 090-166/2013/5, št. 090-19/2016/26 št. 090-62/2017, št. 090-117/2017, št. 090-162/2018, št. 090-165/2018, št. 090-168/2018, 090-198/2018/5, št. 090-209/2018, št. 090-202/2018, št. 090-219/2018, št. 090-31/2019, št. 090-55/2019, št. 090-71/2019, št. 090-198/2019, št. 090-269/2019/5.

[11] Sodbe Upravnega sodišča, npr. št. I U 1003/2010, št. II U 214/2016-12, št. I U 1816/2016-34. Glede delovne uspešnosti npr. odločbe št. 090-154/2010/6 in št. 090-211/2016. Slednjo je potrdilo Upravno sodišče v zadevi št. I U 1816/2016-34.

[12] Tako npr. tudi odločba IP št. 090-252/2018.

[13] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 908/2010.

[14] Npr. odločbe IP št. 090-59/2009, št. 090-119/2015, št. 090-211/2016, št. 090-267/2017 in št. 090-39/2020

[15] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[16] Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17.

[17] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.,