Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Srednja trgovska šola Ljubljana

+ -
Datum: 03.08.2020
Številka: 090-93/2020
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Javni uslužbenci in funkcionarji

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokument, ki ga je Svet zavoda obravnaval v seji in odgovor, ki ga je Svet zavoda pripravil glede obravnavanega dokumenta. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem, da ne gre za informacijo javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku pritožbi delno ugodil, saj je za informacijo javnega značaja odločilno, da zavezanec z informacijo dejansko razpolaga in da jo je pridobil v zvezi z izvajanjem nalog oz. dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, ni pa odločilno vprašanje, kdo je »originator« oz. avtor zahtevane informacije. IP je organu naložil, da v dokumentu prekrije varovane osebne podatke.

ODLOČBA:

Številka: 090-93/2020/2

Datum: 3. 8. 2020


Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 3. 2020, zoper odločbo Srednje trgovske šole Ljubljana, Poljanska 28 a, 1000 Ljubljana, št. 090-57/2020, z dne 28. 2. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 4. 3. 2020 se delno ugodi in se odločbo Srednje trgovske šole Ljubljana št. 090-57/2020 z dne 28. 2. 2020 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopije:
    1. dopisa št. 6036-31/2019/3 z dne 21. 2. 2019 - v celoti;
    1. dopisa št. 900-69/2019-2 z dne 15. 4. 2019 - v celoti;
    2. priloge dopisa št. 6036-31/2019/3 z dne 21. 2. 2019 na način, da prekrije:
  • naslov, naveden v prvi in drugi vrstici drugega odstavka na str. 1;
  • celotno zadnjo poved na str. 4;
  • na str. 5:  celotno poved, ki se z veliko začetnico začne v 8. vrstici in s piko konča v 9. vrstici in celotno besedilo, ki se z veliko začetnico začne v 18. vrstici vse do konca strani;
  • na str. 6: celotno besedilo prvega odstavka (prvih 30. vrstic);
  • na str. 7: besedilo, ki se začne v 10. vrstici (z besedo »pri«) vse o konca besedila v 15. vrstici, ki se konča s piko in besedilo, ki se začne s prvo besedo v 20. vrstici in konča s piko na koncu stavka v 22. vrstici;
  • na str. 8: celotno besedilo od vključno pete besede v 2. vrstici do zaključka 32. vrstice in zadnje 4 vrstice besedila ter 2 vrstici opomb pod črto;
  • celotno str. 9;
  • celotno str. 10;
  • prvi odstavek na str. 11 (prvih 9 vrstic);
  • na str. 12: besedilo navedeno med oklepajema v 3. vrstici in celotno besedilo od devete vrstice do konca strani (vključno z opombo pod črto).
  1. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1.3. točko izreka te odločbe, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 14. 10. 2019 na Svet zavoda Srednje in trgovske šole Ljubljana (v nadaljevanju Svet zavoda) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za dostop do dopisa, ki ga je prejel Svet zavoda in ga dne 20. 3. 2019 obravnaval na 6. seji Sveta zavoda, pod točko razno in dopisa, ki ga je Svet zavoda kot odgovor na prejeti dopis pripravil in poslal »uradni inštituciji«. Prosilec navaja, da je bil na sejo vabljen kot …, vendar mu predsednica sveta ni dovolila prisotnosti pri obravnavanju navedenega dopisa, saj da ta vsebuje občutljive osebne podatke. Prisotni pri obravnavanju so bili zato le člani Sveta zavoda. Sprejeti sklep je bil, da bodo člani sveta šole pripravili in poslali odgovor na prejeti dopis. Prosilec dodaja, da ima poleg ZDIJZ pravico dostopati do gradiva seje zavoda tudi na podlagi Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (113.b člen). Prosilec se z dokumentoma želi seznaniti v obliki fotokopije ali na način, da se mu pošlje na elektronski naslov.

Svet zavoda (oz. predsednica Sveta zavoda) je dne 14. 11. 2019 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je Srednja trgovska šola Ljubljana zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, vendar da zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj predmet dopisa v nobenem primeru in nikakor ne sodi v delokrog in pooblastila Sveta zavoda in njegove  predsednice. Prosilec se je zoper odločbo Sveta zavoda dne 19. 11. 2019 pritožil, IP pa je odločbo Sveta zavoda z odločbo št. 090-273/2019/2 z dne 28. 1. 2020 odpravil in vrnil Srednji trgovski šoli Ljubljana v ponovno odločanje, saj Svet zavoda Srednje trgovske šole Ljubljana ni samostojni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ter bi o zahtevi prosilca morala odločiti Srednja trgovska šola Ljubljana.

Srednja trgovska šola Ljubljana (v nadaljevanju organ) je dne 28. 2. 2020 izdala odločbo št. 090-57/2020, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnila. V zvezi z dopisom, ki ga je Svet zavoda obravnaval pod točko razno na 6. seji Sveta zavoda z dne 20. 3. 2019, je organ ugotovil, da gre za informacijo, ki ne izhaja iz njegovega delovnega področja. Gre namreč za informacijo, ki jo je pri svojem delu izdala uradna inštitucija, ki ni organ in torej ni nastala v okviru oziroma v zvezi z opravljanjem pristojnosti organa. Organ se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 748/2015 z dne 27. 8. 2015, ki po mnenju organa obravnava primerljivo dejansko stanje in izkazuje, da če informacije ne nastane pri izvajanju pristojnosti organa, ne gre za informacijo javnega značaja tega organa in če dokument izvira iz delovnega področja drugega organa, je ta drugi organ pristojen za odločanje o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja. V konkretnem primeru ne gre za delokrog in pooblastila organa, zato ne gre za informacijo javnega značaja zavezanca. Hkrati je v zvezi z dokumentom podana izjema varstva osebnih podatkov, ki jih organ ne sme razkriti in mora ščititi integriteto oseb, o katerih pridobi informacije. Meni, da je uradna inštitucija ravnala najmanj malomarno in vprašljivo zakonito, ko je organu posredovala dopis z osebnimi podatki, ne da bi za to imela ustrezno pravno podlago. Organ je še dodal, da ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je dostop do dopisa, pripravljenega in odposlanega nazaj na uradno inštitucijo, odločil, da so tudi v tem dopisu informacije, ki bi omogočile individualizacijo osebe, čigar podatki se ščitijo z zavrnitvijo zahteve.

Prosilec je zoper odločbo organa dne 4. 3. 2020 podal pritožbo, v kateri uvodoma poudarja, da je pravica dostopa do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, ki zagotavlja javnost in odprtost delovanja organov ter da si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Prosilcu to pravico zagotavlja tudi Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki … omogoča sodelovanje na celotnih sejah Sveta zavoda in da se mu morajo vročati vsa gradiva, ki jih Svet zavoda obravnava. Prosilec meni, da je do dokumentov na tej podlagi upravičen ter da zahtevane informacije ne vsebujejo izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ navedena dokumenta poseduje, kar je potrdil tudi v zavrnilni odločbi. Prosilec ima zakonsko podlago za dostop do vseh dokumentov, zato ni nobenega pomisleka, da ne bi bil upravičen do zahtevanih dokumentov.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-64/2020-3 z dne 9. 6. 2020. Hkrati je pojasnil, da organ z dokumenti ne razpolaga, saj gre za dokumentacijo, ki se tiče dela Sveta zavoda zavezanca in z dokumentacijo razpolaga svet zavoda. Organ dodaja še, da pritožnik ne uveljavlja pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 237. člena ZUP, temveč navaja razloge, ki pričajo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, IP pa je dolžan presojati pritožbo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti presojati pravilno uporabo materialnega prava in pravil postopka. Širitev pritožbenega odločanja bi predstavljala kršitev ZUP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru so razlogi, ki jih je organ navedel v odločbi in se nanašajo na dejstvo, kdo je bil pristojen odločati o zahtevi prosilca (in posledično tudi pritožbeni razlogi prosilca o tem, kakšne pristojnosti ima organ, ravnatelj in svet zavoda) za konkretni primer irelevantni, saj je bilo dejansko stanje v tem delu pojasnjeno z odločbo IP št. 090-273/2019/2 z dne 28. 1. 2020, in sicer da je zahtevo prosilca dolžna obravnavati Srednja trgovska šola Ljubljana, ki je z izpodbijano odločbo to tudi storila. Ob tem IP še dodaja, so v konkretnem primeru irelevantne tudi pritožbene navedbe prosilca, da ima pravico dostopa do dokumentov kot …, ter da mu to pravico daje Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Dejstvo, da ima posameznik na kakšni drugi podlagi pravico dostopa do dokumentov, je za postopke odločanja po ZDIJZ irelevantno, ker se presoja zgolj, ali ima pravico dostopa po ZDIJZ, ki je posebna pravna podlaga. ZDIJZ ureja dostop javnosti do dokumentov, torej se pri tej presoji ugotavlja, ali ima javnost (torej kdorkoli) pravico do njega dostopati, pri čemer so posebne pravice in dodatne pravne podlage konkretnega prosilca irelevantne, saj se presoja dostop do dokumenta z vidika univerzalnega prosilca. Če ima konkretni prosilec širšo pravico dostopati do določenega dokumenta, tega v postopku po ZDIJZ ne more uveljavljati. Povedano drugače to pomeni, da če daje Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja … več pravic, mora te pravice uveljavljati na podlagi te pogodbe in ne v pritožbenem postopku po ZDIJZ. V konkretnem postopku se torej odloča le o dostopu do dokumenta, kot bi ga bilo mogoče odobriti komurkoli, ne glede na specialne okoliščine konkretnega prosilca.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da ta izpodbija odločbo organa v celoti, saj meni, da ima do dokumentov pravico dostopati (čeprav kot laik navaja zmotno pravno podlago), navaja pa tudi, da zahtevani dokumenti ne določajo izjeme pri dostopu do informacije javnega značaja.

IP je v nadaljevanju zato presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja (organ je namreč z odločbo odločil, da zahtevani dokumenti ne predstavlja informacije javnega značaja) in dalje, ali gre za prosto dostopne informacije oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj katere od zakonskih izjem.

Predmet presoje sta:

  1. dopis, ki ga je Svet zavoda obravnaval pod točko razno na seji Sveta zavoda, dne 2. 3. 2019: IP ugotavlja, da gre za dopis št. 6036-31/2019/3 z dne 21. 2. 2019 s prilogo;
  2. dopis, ki je bil skladno s 5. sklepom 6. seje Sveta zavoda pripravljen in odposlan nazaj: IP ugotavlja, da gre za dopis št. 900-69/2019-2 z dne 15. 4. 2019.

Organ ob odstopu pritožbe dokumentov IP ni posredoval, pri čemer je navedel, da z njimi ne razpolaga, saj z dokumentacijo razpolaga svet zavoda. IP pojasnjuje, da za postopek po ZDIJZ notranja organizacija javnega zavoda in delitve pristojnosti med organi zavoda niso relevantni. Zavezanec je javni zavod kot celota in vsi dokumenti, s katerimi razpolaga javni zavod ali katerikoli od organov javnega zavoda, predstavljajo dokumente, s katerimi organ razpolaga. Sklicevanje, da ima dokumente organ javnega zavoda ne pomeni, da zavod kot tak z njimi ne razpolaga, saj organi javnega zavoda niso drugi ali samostojni zavezanci, temveč so sestavni del organa, javnega zavoda, ki je v konkretnem primeru zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Iz razloga ekonomičnosti postopka, je IP tako vpogledal v dokumente, ki so mu bili posredovani v okviru pritožbenega postopka št. 090-273/2019 s strani Sveta zavoda.

IP je v nadaljevanju presojal, ali je organ ustrezno uporabil materialno pravo v delu, v katerem je odločil, da dopis, ki je zgoraj naveden pod tč. 1, ne predstavlja informacije javnega značaja, saj ne izvira iz delovnega področja organa.

  1. Vprašanje delovnega področja organa

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V konkretnem primeru je sporno vprašanje, ali zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa. Organ namreč (v nasprotju s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča ter pravno teorijo) trdi, da zahtevani dokumenti ne sodijo v delovno področje organa, saj »ne spadajo v delokrog in pooblastila organa (ali sveta zavoda ali ravnateljice) in ne vsebujejo nikakršne teme ali informacije, ki bi bila lahko ali bi morala biti predmet obravnave v skladu s pristojnostmi organa.«

IP poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, torej tudi v zvezi z vprašanji, ki jih naslavlja dopis št. 6036-31/2019/3 z dne 21. 2. 2019, ki je bil organu poslan v zvezi z njegovim delovanjem, saj vsebuje informacije, ki se nanašajo tako na organizacijska kot finančna vprašanja delovanja organa, kot tudi na njegovo upravljanje. Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov[1], ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Opredelitve, ki se pojavljajo v teoriji, so torej zelo široke in ne izključujoče; opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje.

Ministrstvo za javno upravo je v mnenju št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011 interpretiralo informacije z delovnega področja organa tako, da je navedlo, da so informacije javnega značaja praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. MJU je v citiranem mnenju poudarilo, da se lahko informacija nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Informacije javnega značaja so torej vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd.

Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (glej npr. sodbo št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007) poudarja, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Zakonitost poslovanja in delovanja, odločitve organa, zakonske dolžnosti organa, dolžnosti, ki jih ima organ kot delodajalec, ukrepi oz. odločitve, ki jih drugi organi sprejmejo vezano na delovanje organa, finančne posledice, varnost in zdravje pri delu, posamezni postopki, ki jih vodi organ, notranje delovanje ipd. vsekakor so informacije, ki nastanejo pri izvajanju javnopravnih nalog organa, oz. nalog, ki so javnopravno regulirane, zato so nedvomno informacije javnega značaja. V delovno področje organa sodi tudi izvrševanje drugih zakonskih pristojnosti organa, denimo na delovnopravnem področju, na področju varstva upravnih pravic posameznikov, avtorskopravnem področju, okoljevarstvenem področju, področju zagotavljanja splošne varnosti, finančnih in proračunskih obveznostih itd. Tudi urejanje potrebnih dokumentov v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu ter zagotavljanje varnosti otrok in obiskovalcev šole je delovno področje organa, čeprav so tozadevne obveznosti organa opredeljene v drugih zakonih in ne v zakonih na področju šolstva. [2]

Organ v izpodbijani odločbi v ničemer ni utemeljil nasprotnega stališča. Zgolj dejstvo, da je dokument izdala druga inštitucija in ne organ sam, nikakor ne pomeni, da ne gre za informacijo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem pristojnosti organa. Že sama definicija informacije javnega značaja namreč govori o tem, da gre za dokument, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.  IP je vpogledal v predmetni dokument in ugotavlja, da ne gre za dokument, ki bi ga organ prejel po pomoti in katerega vsebina se ne bi nanašala nanj ali na njegovo delovanje. Gre namreč na dokument, ki je naslovljen na organ in obravnava izključno vprašanja povezana z njegovim delovanjem. To, da ga ni izdelal organ sam, je za presojo, ali gre za informacijo javnega značaja, irelevantno, saj ni v skladu z zakonsko definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Takšno stališče je nesmiselno in neupoštevno, saj je v popolnem nasprotju tako z načelom odprtega delovanja organov zavezancev, kot tudi s samo opredelitvijo delovnega področja posameznega organa širšega javnega sektorja. Navedeno je potrjeno tako v pravni teoriji kot v upravni in sodni praksi, kar je IP pojasnil v predhodnih odstavkih. IP tudi ni sledil sodbi, ki jo je citiral organ, opr. št. I U 748/2015 z dne 27. 8. 2015, saj gre za sodbo ki bistveno odstopa od ustaljene sodne prakse in zoper katero je IP posledično tudi vložil revizijo. IP v ponovnem postopku na podlagi utemeljenih razlogov tudi ni sledil napotkom Upravnega sodišča iz citirane sodbe z dne 27. 8. 2015 in je 10. 11. 2015 izdal odločbo št. 090-69/2015/9, s katero je odločil enako kot v prvem postopku. Zoper navedeno odločbo nato ni bila vložena tožba in je posledično postala dokončna in pravnomočna. Sklicevanje organa na edino sodbo, ki je odstopala od ustaljene sodne prakse, ki se ustaljeno nadaljuje tudi po sprejemu te sodbe, zato IP ni upošteval. Za pojem informacije javnega značaja je odločilno, da zavezanec z informacijo dejansko razpolaga in da jo je pridobil v zvezi z izvajanjem nalog oz. dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, ni pa odločilno vprašanje, kdo je »originator« oz. avtor zahtevane informacije.

V konkretnem primeru pa je pomembna tudi ugotovitev, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki bi bile zasebnopravne narave. Da so iz dometa informacij javnega značaja izvzete samo tiste informacije, ki se nahajajo v posesti organa, pa so zasebnopravne narave, izhaja tudi iz stališča pravne teorije: "Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Zavezanec lahko to domnevo izpodbija, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave." (za več glej: Prepeluh, str. 147). Tudi Obrazložitveno poročilo Konvencije SE o dostopu do uradnih dokumentov navaja, da v pojem uradnih dokumentov ne sodijo le tisti dokumenti, ki jih prejmejo (ali ustvarijo) javni uslužbenci kot "zasebne osebe" in ki niso povezani z opravljanjem njihovih nalog. Zahtevanih dokumentov vsekakor organ ni ustvaril ali pridobil v zasebni kapaciteti, saj že iz zahteve izhaja, da gre za dokumente, ki jih je »uradna inštitucija poslala javnemu zavodu«, torej ti dokumenti vsekakor niso zasebnopravne narave.

Po presoji IP vse zahtevane informacije torej nedvomno sodijo v delovno področje organa.

  1. Vprašanje varstva osebnih podatkov

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) oz. na Spošno uredbo o varstvu podatkov, na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka. Povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je bilo tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP je ob natančnem pregledu dokumentacije ugotovil, da dopis, ki ga je Svet zavoda obravnaval pod točko razno na seji Sveta zavoda, dne 2. 3. 2019 (dopis št. 6036-31/2019/3 z dne 21. 2. 2019) in dopis, ki je bil skladno s 5. sklepom 6. seje Sveta zavoda pripravljen in odposlan nazaj (dopis št. 900-69/2019-2 z dne 15. 4. 2019), ne vsebujeta varovanih osebnih podatkov. Navedena dokumenta sicer vsebujeta osebne podatke (osebna imena posameznikov in funkcija, ki jo opravljajo), vendar IP ugotavlja, da so navedeni posamezniki bodisi javni uslužbenci oziroma opravljajo javno funkcijo (kamor spada tudi predsednica Sveta javnega zavoda).

Pri razkrivanju osebnih podatkov javnih uslužbencev ali oseb, ki opravljajo javne funkcije, je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDR-1). Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec o zaposlenih namreč zbira in obdeluje številne osebne podatke. Tako vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, vendar pa glede na namen ZDIJZ, vsi ti podatki niso prosto dostopni javnosti.

Zakonsko podlago za razkritje teh osebnih podatkov daje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V danem primeru ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena, niti za primere, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Vsi osebni podatki so v navedenih dopisih navedeni v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in ne v njihovi zasebni sferi.

Sestavo sveta, kot organa zavoda, ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOFVI). Ta v drugem odstavku 46. člena določa, da svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov. Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo (peti odstavek).

Konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov članov sveta zavoda torej predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda v organu, ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (sveta zavoda), kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo v tem organu. Poleg tega pristojnosti članov sveta zavoda v skladu s 48. členom ZOFVI in 30. člena Zakona o zavodih, sodijo v okvir oblastnega delovanja javnega zavoda.

Upoštevaje zgoraj navedeno IP meni, da imena in priimki članov sveta zavoda ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

Ob pregledu priloge k dopisu št. 6036-31/2019/3 z dne 21. 2. 2019 IP ugotavlja, da priloga poleg osebnih podatkov javnih uslužbencev in funkcionarjev (ki jih je dopustno razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), vsebuje tudi osebne podatke javnih uslužbencev in funkcionarjev, za razkritje katerih ni zakonske podlage. Gre namreč za besedilo, ki ga je mogoče šteti za besedilo zasebne narave, saj izraža subjektivna stališča posameznikov in opis okoliščin, ki niso vezane na opravljanje javne službe. IP je že v svojih predhodnih odločbah[3] zavzel stališče, da kadar oseba, četudi gre za javnega uslužbenca oz. funkcionarja, navaja svoja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, gre za njene vrednostne sodbe, ki izhajajo izključno iz osebnega mnenja, ki ga je oblikoval avtor določenega stališča. Prav tako tudi, ko gre za opis dogodkov in dejanj, ki ne izvirajo iz pooblastil, ki jih ima posameznik kot javni uslužbenec ali funkcionar, temveč gre za opis okoliščin, ki segajo v njegovo zasebno sfero. Vsakdo, tudi javni uslužbenec ali funkcionar, ima namreč tudi na delovnem mestu pravico do zasebnosti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v svojih sodbah v primerih Hallford in Copland proti Združenemu kraljestvu obakrat poudarilo pravico do delavca do zasebnosti na delovnem mestu. IP je posledično dele priloge, ki se ne nanašajo na opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, prekril, tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in v tem delu sam odločil o zadevi ter organu naložil posredovanje podatkov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanem dokumentu prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Poročilo je dostopno na: conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/205.htm

[2] V sodbi št. I U 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015 je namreč sodišče zavzelo izredno široko razlago delovnega področja visokošolskega zavoda (glej tč. 17, 18 in 19), na podlagi katerih gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa vselej, kadar gre za informacijo ki kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.

[3] Glej npr. odločbo IP št. 090-55/2018/3 z dne 17. 4. 2018.