Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločil po sodbi Upravnega sodišča, glede dostopa do dveh dokumentov v zvezi s kršitvijo zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju po ZIntPK. IP je ugotovil, da je status poklicnega funkcionarja, torej nosilca javne funkcije, zakonski znak prekrška, kar pomeni, da gre za »specialno« kršitev, ki jo lahko stori zgolj oseba s statusom, kot ga določa prekrškovna določba. Nobenega dvoma ni, da so predsednik vlade in ministri javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, saj je Vlada RS organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije, ki določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Glede na to, da je prekrškovni postopek po drugem ali tretjem odstavku 41. člena ZlntPK, ki je bil predmet presoje, povezan s samim statusom poklicnega funkcionarja, to pomeni, da so zahtevane informacije neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije, torej tudi s funkcijo predsednika vlade in ministrov, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. IP je ob tem poudaril, da pri dostopu do zahtevanih dokumentov, ne gre za razkrivanje podatkov iz intimnega življenja javne osebe (stranskega udeleženca), ampak za podatke, ki se nanašajo na kršitev zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, ki jo lahko stori poklicni funkcionar, kamor se kot rečeno uvrščajo tudi predstavniki vlade in v tej vlogi je nastopal tudi posameznik, na katerega se nanašajo zahtevani dokumenti. Presoja IP je bila tako vezana na dejstvo, da je bil posameznik, na katerega se zahtevani dokumenti nanašajo, predstavnik vlade in na čas, ko je to bil. Zato časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije na pravico prostega dostopa do zahtevnih informacij ne more vplivati.

ODLOČBA:

Številka: 090-120/2017/33

Datum: 19. 2. 2020

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 5. 6. 2017,  (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4, Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 5. 6. 2017 se glede dostopa do dokumentov št. 71009-9/2015-4 in št. 71009-9/2015-6 delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4, v tem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati:

- dokument št. 71009-9/2015-4, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, šifre obrazca, premoženje kršitelja; celotno prvo alinejo v prvem odstavku,

- dokument št. 71009-9/2015-6, na način, da se prosilcu posreduje izključno prvo in drugo stran dokumenta do »obrazložitve« na drugi strani, pri čemer se na prvi strani prekrijejo: prebivališče, EMŠO in državljanstvo kršitelja, celotno točko a), črtne kode obrazca, premoženje kršitelja, pod besedo »določi« se prekrije prva alineja.

1. V delu, v katerem mora organ v skladu s prvo točko izreka te odločbe dokumenta prekriti, se pritožba prosilca zavrne.

1. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 28. 4. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do vseh dokumentov oziroma informacij javnega značaja (obvestila o prekrških kršiteljem, odločbe o prekrških, uradne zaznamek o morebitnih ustavitvah prekrškovnih postopkov, zahteve za sodno varstvo, odločbe oziroma sodbe in sklepe sodišč, itd.), v vseh zadevah, ki se nanašajo na prekrškovne postopke zoper državne funkcionarje zaradi kršitev zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, ki so oziroma so bili predsedniki oziroma člani vlade RS v času od vključno leta 2011 dalje. Informacije je želel v e-obliki na navedeni e-naslov.

O zahtevi prosilca je organ izdal odločbo z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4, s katero je odločil, da se zahtevi delno ugodi. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 5. 6. 2017 pri organu vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-120/2017/21 z dne 16. 8. 2017 ter pritožbi delno ugodil in odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati v izreku navedene dokumente, v obliki delnega dostopa. Zoper odločbo IP je oseba, ki je priglasila stransko udeležbo, vložila tožbo, o kateri je odločilo Upravno sodišče s sodbo z opr. št. IU 1951/2017-21 z dne 9. 10. 2019, s katero je odločbo IP v izpodbijanem delu (glede osme in štirinajste alineje 1. točke in 4. točke izreka) odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo IP v ponoven postopek.

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da se ponovljen postopek nanaša samo na dostop do dokumentov št. 71009-9/2015-4 in št. 71009-9/2015-6, ki sta bila predmet upravnega spora in za katera je sodišče zadevo vrnilo IP v ponovno odločanje.

Organ je prosilcu omogočil dostop do dokumenta št. 71009-9/2015-4 na način, da je prekril: ime, priimek in prebivališče storilca, prebivališče, šifre obrazca, premoženje storilca, pravna kvalifikacija prekrška, datum prekrška. Organ pa je v celoti zavrnil dostop do dokumenta št. 71009-9/2015-6, ker po prekritju podatkov delni dostop ne bi bil več smiseln.

Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal tisti del izpodbijane odločbe, v katerem mu je organ zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zavrnil dostop do naslednjih delov zgoraj navedenih dokumentov, ki jih je organ opredelil kot predmet zahteve, in sicer glede: imena in priimka, naziva funkcije tj. položaja ministra ali predsednika vlade, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja funkcionarja, opravilne številke in datuma posameznega dokumenta, za katere prosilec vztraja, da so prosto dostopne informacije javnega značaja.

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku presojal, ali je zatrjevana izjema podana za zgoraj navedene informacije.

V obravnavanem primeru sta predmet presoje zgoraj navedena dokumenta v zvezi s prekrškovnim postopkom od vključno leta 2011 dalje, zoper predsednike in člane vlad RS, zaradi kršitve zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, kot je predmet zahteve. V skladu z 41. členom ZlntPK so namreč ministri in predsedniki vsakokratne vlade RS (poleg drugih oseb, ki jih opredeljuje zakon) dolžni organu sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Če tega ne storijo, ravnajo v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZlntPK, ki je v enajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZlntPK opredeljeno kot prekršek posameznika, ki se kaznuje z globo od 400,00 do 1.200,00 eurov. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da so v dokumentih, ki sta predmet presoje, vsebovani osebni podatki osebe, zoper katero je bil voden prekrškovni postopek. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi posameznika, na katerega se nanašajo zahtevane informacije, ga je IP z dopisom pozval v postopek, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli. Pri tem ga je IP posebej zaprosil, da se opredeli do navedb prosilca, da je za razkritje imena in priimka kršitelja, naziva funkcije, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja, opr. številke in datuma posameznega dokumenta, podan javni interes.

Na poziv IP je pozvana oseba po pooblaščencu priglasila stransko udeležbo in navedla, da je pritožba povsem neutemeljena, odločitev organa pa pravilna in na zakonu utemeljena. Dodala je še, da prosilec v pritožbi ni podal nobenih konkretnih in prepričljivih razlogov, ki bi utemeljevali obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij. Sklicevanje na to, da ima javnost pravico biti seznanjena s tem, ali ministri oziroma predsedniki vlad spoštujejo zakone in prekrškovne odločbe, pa ostaja na abstraktni ravni. Poleg tega pa je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na poročanje o premoženjskem stanju posameznikov, kar že po naravi stvari primarno sodi v zasebno sfero posameznikov. Primarno je torej ta oseba predlagala zavrnitev pritožbe, podredno, če bi IP pritožbi ugodil in izpodbijano odločbo odpravil, pa predlaga, da se zavrne dostop do imena in priimka, prebivališča in premoženjskega stanja osebe, ki je priglasila stransko udeležbo. Ob tem je oseba priglasila stroške, ki jih je imela v pritožbenem postopku, v višini 200 točk po 2. al. 1. tč. tar. št. 28 in 22 % DDV.

V obravnavanem primeru po oceni IP ni nobenega dvoma, da imena in priimki kršiteljev, naziv funkcije, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja, opr. številke in datumi posameznega dokumenta, ki so v zvezi s prekrškovnimi postopki pri organu, ki izvaja nadzor nad kršitvijo določb drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZlntPK, sodijo med osebne podatke. Vprašanje, ki sledi pa je, ali je obdelava navedenih podatkov na način prostega dostopa zakonita oziroma povedano drugače, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ. Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba) opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe). Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Glede na tretji odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je podlaga za obdelavo iz točke (e) odstavka 1 določena v skladu s pravom države članice, ki velja za upravljavca, to pomeni, da je še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov (imena in priimka kršitelja, naziv funkcije, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja, opr. številke in datumi posameznega dokumenta), prosilcu oz. javnosti (tudi posredovanje osebnih podatkov javnosti je namreč eden izmed načinov obdelave osebnih podatkov).

V 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je določeno, da se ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede na navedeno se torej zastavlja vprašanje, ali so osebni podatki, ki so navedeni v dokumentih v zvezi s prekrškovnim postopkom in so predmet presoje pritožbenega postopka, povezani z opravljanjem javne funkcije. IP poudarja, da pojem v »povezavi z opravljanjem javne funkcije« ni definiran, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezen primer.

Prekrškovni postopek, na katerega se zahtevana dokumenta nanašata, je bil voden zaradi kršitve zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju po ZIntPK. Poročanje o svojem premoženjskem stanju je med drugim dolžnost oseb, ki imajo status poklicnega funkcionarja. Povedano drugače, status poklicnega funkcionarja, torej nosilca javne funkcije, je zakonski znak prekrška, kar pomeni, da gre za »specialno« kršitev, ki jo lahko stori zgolj oseba s statusom, kot ga določa prekrškovna določba. Nobenega dvoma ni, da so predsednik vlade in ministri javni funkcionarji[1], ki opravljajo javno funkcijo, saj je Vlada RS organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije, ki določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Glede na to, da je prekrškovni postopek po drugem ali tretjem odstavku 41. člena ZlntPK, ki je predmet presoje, povezan s samim statusom poklicnega funkcionarja, to pomeni, da so zahtevane informacije neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije, torej tudi s funkcijo predsednika vlade in ministrov, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

V svoji odločbi št. 090-120/2017/21 z dne 16. 8. 2017 je IP sicer zavzel stališče, da tovrstna informacija na samo opravljanje funkcije predsednika vlade ali ministra neposredno ne vpliva, kar je sicer res (navedene funkcije lahko te osebe kljub prekršku opravljajo naprej, op. IP), vendar pa IP v tej odločbi odstopa od svojega zaključka, da ne gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije[2], iz razlogov, kot jih je navedel zgoraj. Pri tem pa IP še dodaja, da je bil posameznik, na katerega se zahtevana dokumenta nanašata, v času, ko je kršil določbo zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, kot predstavnik vlade absolutno javna oseba »par excellence«. Zanj zato velja, da mora na račun svoje zasebnosti trpeti večje omejitve, kot bi jih bil dolžan trpeti sicer. Absolutno javne osebe so osebe, ki se zavestno ali voljno izpostavijo javnosti, pri čemer lahko ta legitimno ocenjuje in kritizira njihova ravnanja in njihove ideje. Zavestna in voljna javna izpostavitev je bistveni element njihove družbene vloge ter hkrati mehanizem za pridobivanje in uporabo pridobljenega družbenega vpliva oziroma družbene moči. Kdor se odloči za izpostavitev pred t.im. »žarometi na javnem odru«, mora hkrati sprejeti, da se bo v veliki meri, v mnogih ozirih pa celo vseobsegajoče, soočal s pozornostjo medijev in javnosti. Ta izpostavitev javnosti je običajno že sama po sebi, torej »po definiciji« na splošno in v širšem smislu politično pomembna. Spremlja jo utemeljen, legitimno pričakovan javni interes in je dolgotrajnejša. Zaradi navedenega je v okviru prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ že zakonodajalec opravil test tehtanja (med izjemami in javnim interesom) in jasno odločil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, kadar so te povezane z opravljanjem javne funkcije. Ker so v konkretnem primeru predmet presoje dokumenti, povezani s prekrškom, ki ga lahko stori le oseba s statusom, kot ga določa prekrškovna določba, med drugim sem sodijo poklicni funkcionarji, to pomeni, da gre za dokumente, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, saj brez tega statusa prekrška ni mogoče storiti. V obravnavani zadevi gre tako za primere ravnanja stranskega udeleženca v okviru izvrševanja javne funkcije.

Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti je IP upošteval, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti, ali področje življenja posameznika v javnosti). Velja pravilo: čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjše pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov. Pri dostopu do zahtevanih dokumentov, kot je opredeljen v 1. točki izreka te odločbe, je tako treba poudariti, da ne gre za razkrivanje podatkov iz intimnega življenja javne osebe (stranskega udeleženca), ampak za podatke, ki se nanašajo na kršitev zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, ki jo lahko stori poklicni funkcionar, kamor se kot rečeno uvrščajo tudi predstavniki vlade in v tej vlogi je nastopal tudi posameznik, na katerega se nanašajo zahtevani dokumenti. Podatki se tako ne nanašajo na druge posle ali zasebno življenje posameznika, ki je priglasil stransko udeležbo, temveč na status predstavnika vlade. Prav v tem kontekstu je bila tudi opravljena presoja IP, ki je vezana na dejstvo, da je bil posameznik, na katerega se zahtevani dokumenti nanašajo, predstavnik vlade in na čas, ko je to bil. Zato časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije na pravico prostega dostopa do zahtevnih informacij ne more vplivati.

Glede na navedeno IP zaključuje, da je izjema varstva osebnih podatkov glede dostopa do naslednjih informacij: imena in priimka kršitelja, naziva funkcije, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja, opr. številke in datuma v dokumentih št. 71009-9/2015-4 in št. 71009-9/2015-6 presežena zaradi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke v povezavi z opravljanjem javne funkcije, in zato sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP nadalje ugotavlja, da se je prosilec pritožil tudi glede oblike dostopa do zahtevane informacije. Kot izhaja iz zahteve, je prosilec navedel, da želi informacije prejeti po elektronski poti, med tem, ko mu je organ dokumente v obliki delnega dostopa posredoval v obliki fotokopije po navadni pošti. Iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da prosilec sam določi oziroma izbere, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Enako je izbira oblike urejena v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba), ki v 14. členu določa, da, če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski obliki kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. V obravnavanem primeru je bila zahteva prosilca glede oblike, v kateri želi dobiti informacije, nedvoumna, saj je izrecno navedel, da naj mu organ zahtevane informacije posreduje v obliki elektronskega zapisa, na njegov e-naslov. IP poudarja, da glede na ZDIJZ in Uredbo organ nima možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu posredoval zahtevane informacije, še zlasti, če razpolaga z informacijami v obliki, kot jo želi prosilec. V obravnavanem primeru organ ni zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga v elektronski obliki, zato je organ povsem neupravičeno ter v nasprotju z ZDIJZ in Uredbo, prosilcu posredoval zahtevane informacije v obliki fotokopij. Glede na navedeno je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do v izreku navedenih dokumentov v elektronski obliki.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca glede dostopa do dokumentov št. 71009-9/2015-4 in št. 71009-9/2015-6 treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, v tem delu delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Glede zahteve stranskega udeleženca za povrnitev stroškov v povezavi s pritožbenim postopkom IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru stranski udeleženec s svojo vlogo ni uspel, zaradi česar se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] 6. točka 4. člena ZIntPK:»funkcionarji oziroma funkcionarke« (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) so: poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, …..

[2] Kot v novejši praksi IP v smiselno podobni zadevi: odločba št. 090-276/2018/6 z dne 2. 7. 2019