prosilec - Uradni list RS

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilka je, vezano na konkretne osebe, zahtevala fotokopije pogodb ali naročilnic ter posledično organu izstavljenih računov ter zneske izplačil po posameznikih. Organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da so predmet zahteve avtorske pogodbe (in s temi pogodbami povezani dokumenti), ki jih sklepa v okviru izvajanja svoje tržne dejavnosti založništva in izobraževalno/seminarske dejavnosti, zato jih ni mogoče šteti za informacije javnega značaja, ker se ta dejavnost ne izvaja v režimu javne službe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilke, ni nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da ne izvira iz delovnega področja organa in zato ne izpolnjuje vseh treh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Vendar pa informacije v zahtevanih avtorskih pogodbah predstavljajo informacije javnega značaja po 1. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ. IP je poudaril, da navedena določba ne ločuje avtorskih pogodb, ki se nanašajo na podporne dejavnosti poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, od avtorskih pogodb, ki so povezane t.i. osnovno dejavnostjo poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, ki jo izvaja na trgu. IP je ugotovil, da so sicer v obravnavanem primeru izpolnjene vse zahteve za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS, vendar pa so podatki iz obravnavanih avtorskih pogodb, ki so taksativno navedeni v 1. odst. 6.a čl. ZDIJZ, brezpogojno absolutno javni, zato je organu naložil, da te podatke posreduje prosilki. Zahtevani računi in izpisi konto kartic pa že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla, zato ne predstavljajo informacij javnega značaja po 1. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ, zaradi česar je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-37/2020/11

Datum: 28. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 2. 2020, zoper sklep in odločbo Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o., Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 4. 2. 2020 zoper sklep Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o., št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020, se zavrne.

1. Pritožbi prosilke z dne 4. 2. 2020 zoper odločbo Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o., št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
   1. Pogodbo o avtorskem delu št. 171/2019 z dne 28. 9. 2019 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov:

• o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,
• o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
• vrednosti posla v prvem odstavku 4. člena pogodbe,
• trajanje posla v drugem odstavku 1. člena pogodbe,
• datum posla na koncu pogodbe.
  1. Pogodbo o avtorskem delu št. 182/2019 z dne 2. 10. 2019, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov:
• o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,
• o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
• vrednosti posla v prvem in drugem odstavku 4. člena pogodbe,
• trajanje posla v 3. členu pogodbe,
• datum posla na koncu pogodbe.
  1. Pogodbo o avtorskem delu št. 198/2019 z dne 23. 10. 2019, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov:
• o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,
• o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun ter za fizično osebo osebno ime in kraj bivanja),
• vrednosti posla v prvem odstavku 4. člena pogodbe,
• trajanje posla v 3. členu pogodbe,
• datum posla na koncu pogodbe.
  1. Pogodbo o avtorskem delu št. 187/2019 z dne 23. 10. 2019, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov:
• o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,
• o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
• vrednosti posla v prvem odstavku 4. člena pogodbe,
• trajanje posla v prvem odstavku 3. člena pogodbe,
• datum posla na koncu pogodbe.
  1. Pogodbo o avtorskem delu št. 214/2019 z dne 4. 11. 2019, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov:
• o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,
• o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun ter za fizično osebo osebno ime in kraj bivanja),
• vrednosti posla v prvem odstavku 4. člena pogodbe,
• trajanje posla v 3. členu pogodbe,
• datum posla na koncu pogodbe.
  1. Pogodbo o avtorskem delu št. 209/2019 z dne 4. 11. 2019 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov:
• o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,
• o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
• vrednosti posla v prvem odstavku 4. člena pogodbe,
• trajanje posla v 3. členu pogodbe,
• datum posla na koncu pogodbe.

1. V preostalem delu (glede informacij, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, in glede poslovne skrivnosti) se pritožba prosilke zoper odločbo Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o., št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020, zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je 12. 11. 2019 na organ na podlagi ZDIJZ naslovila zahtevo, da ji vezano na sodelovanje z A.A., B.B., C.C., Č.Č. in Odvetniško družbo … poda sledeče informacije:

1. Upoštevaje določbe 4.a in določbe 6.a člena ZDIJZ prosi za fotokopije vseh pogodb ali naročilnic, danih Odvetniški družbi … ter posledično organu izstavljenih računov s strani Odvetniške družbe …
2. Upoštevaje doIočbe 4.a in določbe 6.a člena ZDIJZ prosi za vso dokumentacijo - avtorske pogodbe, naročilnice ali druge pogodbe, ki so imele za posledico izplačila Odvetniški družbi … oz./in A.A., B.B., C.C., Č.Č. in D.D.,

- povezano s sodelovanjem pri izdaji knjige v zbirki predpisov z naslovom Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) s komentarjem;

- povezano z organizacijo Kongresa javnega naročanja v preteklih štirih letih;

- povezano s sodelovanjem pri izvedbi programa dodatna kvalifikacija »Strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji«,

- ter zneske izplačil po posameznikih.

Organ je o zahtevi prosilke odločil s sklepom in odločbo št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke z dne 1. 10. 2019, o kateri je odločil z odločbo št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019, in zahtevo prosilke z dne 12. 11. 2019. Organ je navedel, da je prosilko pozval k izjasnitvi, ali vlaga novo zahtevo ali pritožbo zoper odločbo št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019. Prosilka je z dopisom z dne 19. 11. 2019 izjavila, da svoj dopis z dne 12. 11. 2019 šteje za novo zahtevo. V obrazložitvi k sklepu je organ navedel, določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je organ o zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na obdobje pred 30. 9. 2019, že odločil s pravnomočno odločbo št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila, je organ v tem delu zahtevo prosilke zavrgel, kot izhaja iz 1. točke tega sklepa. Ker o zahtevi prosilke, ki se nanaša na obdobje, od 30. 9. 2019 do dne prejema popolne zahteve (19. 11. 2019) z odločbo št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019 še ni odločil, je ni zavrgel, ampak je o njej odločil, kot to izhaja iz 1. točke izpodbijane odločbe. V obrazložitvi k odločbi je organ najprej povzel prvi odstavek 1. člena ZDIJZ ter prvi in osmi odstavek in 1.a člena ZDIJZ. Organ je navedel, da so informacije javnega značaja v zvezi z zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ (organi) opredeljene v 4. členu tega zakona, v zvezi z zavezanci po 1.a členu (poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom) pa v 4.a členu ZDIJZ. Prvi odstavek 14. člena Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUL), izrecno določa, da organ v režimu gospodarske javne službe opravlja naslednje dejavnosti, opredeljene v 1., 2. in 3. alineji 13. člena ZUL, in sicer:

- zalaganje uradnega lista, priprava za objavo in objava uradnega lista ter vzdrževanje spletne strani uradnega lista;

- izvajanje prenesenih nalog iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona;

- upravljanje sistema za elektronsko javno naročanje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje, in zakonu, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.

Preostale dejavnosti organa, opredeljene v 4. do vključno 8. alineje 13. člena ZUL, med katere spadajo izdajateljsko-založniške dejavnosti in organiziranje strokovnih posvetovanj, se a contrario ne opravljajo v režimu javne službe. Dokumentacija, ki nastaja oziroma jo organ pridobiva v okviru dejavnosti izven režima javne službe, ni informacija javnega značaja po definiciji 4. člena ZDIJZ, vendar se za organ v skladu z izrecno določbo osmega odstavka 1.a člena ZDIJZ uporabljajo določbe ZDIJZ, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ je ugotovil, da se celotna zahteva prosilke, vezana na Odvetniško družbo … in na pet poimensko opredeljenih posameznikov, nanaša na izdajateljsko-založniško dejavnost in dejavnost organiziranja strokovnih posvetovanj, torej na dejavnosti, ki jih organ izvaja izven režima gospodarske javne službe, v okviru svoje tržne. dejavnosti, pri čemer tržne dejavnosti v nobenem pogledu ne vplivajo na izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe. Ne le, da organ vodi ločen letni obračun za dejavnosti iz prve in druge alineje 13. člena tega zakona od obračunov za druge dejavnosti javnega podjetja, kot mu nalaga prvi odstavek 19. člena ZUL, ampak vodi tudi ločene računovodske izkaze za dejavnosti, ki jih izvaja v okviru gospodarske javne službe ali tržne dejavnosti po posamezni dejavnosti. Organ se v nobenem delu svoje dejavnosti ne financira iz proračuna, ampak celotno dejavnost gospodarske javne službe financira s ceno storitev. Svoje tržne dejavnosti v celoti financira s prihodki, ki jih iz izvajanja tržne dejavnosti pridobi na trgu. Da gre pri ostalih dejavnostih organa za povsem tržne dejavnosti, izhaja tudi iz 20. člena ZUL, ki določa, da se cene objavljanja predpisov in drugih aktov oblikujejo po načelu soodvisnosti med stroški, nastalimi s to storitvijo, in gospodarnim upravljanjem s sredstvi ter kapitalom organa, medtem ko se cene za druge proizvode in storitve organa oblikujejo prosto. Poleg tega se v skladu z izrecno določbo drugega odstavka 14. člena ZUL za vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja in jih ne ureja ta zakon, niti zakon. o gospodarskih javnih službah, uporabljajo določbe o družbi z omejeno odgovornostjo iz zakona o gospodarskih družbah. Izdajateljsko-založniška dejavnost in dejavnost organiziranja strokovnih posvetovanj sta klasični tržni dejavnosti, ki ju v prosti konkurenci na trgu izvaja mnogo povsem tržnih subjektov, organu pa v zvezi s temi dejavnostmi ni z nobenim zakonom določena kakšna posebna obveznost njihovega izvajanja v režimu javne službe. Dokumenti, ki jih prosilka zahteva s svojo zahtevo z dne 12. 11. 2019, dopolnjeno dne 19. 11. 2019, ne sodijo na delovno področje organa kot organa zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, ampak sodijo na »delovno področje« organa, kot zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ (torej kot poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zaradi stoodstotne udeležbe Republike Slovenije v kapitalu organa). Organ je povzel 4.a člen ZDIJZ in ugotovil, da s posamezniki in odvetniško družbo, na katero se nanaša prosilkina zahteva, ni sklepal nobenih drugih pravnih poslov, razen avtorskih in avtorskim podobnih pogodb (npr. založniške pogodbe), vezanih na izdajateljsko-založniško dejavnost organa ter vezanih na dejavnost strokovnih posvetovanj. Prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ določa, da so informacije iz sklenjenih avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek, informacije javnega značaja. Vendar pa je treba v skladu z mnenjem Ministrstva za javno upravo št. 090-152/2014/2 z dne 25. 11. 2014 (v nadaljevanju mnenje MJU) in ustaljeno prakso IP (odločba IP št. 0902-2/2014/2 z dne 9. 6. 2014, odločba IP št. 090-141/2015/27 z dne 6. 6. 2017, izdana po sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1654/2015-24 z dne 9. 2. 2017) pravne posle iz 1. alineje prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ v skladu z namensko in zgodovinsko razlago presojati z vidika njihove funkcije. Četudi posamezen pravni posel per se, po jezikovni razlagi, ustreza definiciji na primer avtorske pogodbe, je ključno, ali je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom takšen pravni posel sklenil v okviru samega bistva opravljanja svoje osnovne dejavnosti, ali ga je sklenil v funkciji podpore svoji dejavnosti. V 1. alineji prvega odstavka 4.a člena »gre namreč za posle, ki so osnovni dejavnosti poslovnega subjekta sicer v podporo, vendar lahko že presegajo zgolj potrebe samega obratovanja poslovnega subjekta, hkrati pa še ne pomenijo nujno same osnovne dejavnosti poslovnega subjekta. Gre torej za upravljanje s stvarnim premoženjem za lastne potrebe zavezanca (na primer najem ali nakup lastnih poslovnih prostorov), izdatke za naročilo blaga in gradenj za lastne obratovalne potrebe (na primer nakup pisarniškega, sanitetnega, promocijskega materiala ali na primer naročilo obnove fasade lastnih poslovnih prostorov), izdatke za agentske, svetovalne ali druge storitve (na primer računovodske ali pravne storitve, storitve najema čistilnega servisa lastnih prostorov, svetovanje pri poslovnih odločitvah, posredovanje pri izvedbi konkretnega posla, analize in podobno) ter izdatke na podlagi sklenjenih sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb (odločba IP št. 090-121/2015/23 z dne 2. 6. 2017«. Podobno ugotavlja Ustavno sodišče v odločbi U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, da je »v zvezi s težo posledic omejitve pravice iz prvega odstavka 74. člena Ustave /je/ izrazito pomembno, da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti.³⁵ Razkriti posli so informacije javnega značaja, ki vendarle ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti. Razkrivanje teh pogodb prav zaradi pomožnega in podpornega značaja praviloma ne bo imelo težkih posledic na zavezančevo konkurenčnost in njegov nastop na trgu. Poleg tega samo podatek o denarni vrednosti pogodbe brez korelativnega natančnega in podrobnega opisa količine in kvalitete obljubljene protistoritve dejansko ne da vseh potrebnih podatkov za celovito ekonomsko-poslovno oceno neke pogodbe, ki bi lahko koristila konkurenci zavezanca in njegovih poslovnih partnerjev.« (besedilo opombe št. 35: Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, ne za tiste, pri katerih on trži neko svojo storitev.). Kot izhaja iz mnenja MJU, vsak gospodarski subjekt svoje poslovanje razprši na dva osnovna dela - poslovno dejavnost, ki jo opravlja na trgu »navzven« (dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS št. 69/07 in 17/08) in poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala). MJU je v tem mnenju organu pojasnil, da avtorskih pogodb, ki jih sklepa v okviru izvajanja svoje tržne dejavnosti založništva in izobraževalno/seminarske dejavnosti z namenom, da ta avtorska dela vključi v svoje komercialne produkte (knjige in seminarje), ni mogoče šteti za informacije javnega značaja. Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS št U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 bi bila drugačna razlaga določb ZDIJZ neskladna z Ustavo RS. Ker zahtevane pogodbe, naročilnice in izplačila niso informacije javnega značaja, je organ zahtevo prosilke zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in mu v postopek ni bilo treba pritegniti odvetniške družbe in posameznikov, na katere se nanaša prosilkina zahteva.

Dne 4. 2. 2020 je organ prejel pritožbo prosilke zoper sklep in odločbo št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020. Prosilka je povzela svojo zahtevo z dne 12. 11. 2019 in dokumente, ki ji jih je organ poslal v zvezi s to zahtevo. Prosilka je navedla, da ne sprejema stališča organa (tako po sklepu in odločbi št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020, kot tudi ne po odločbi št 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019), saj določba 4.a člena v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (organ je javno podjetje s 100% udeležbo Republike Slovenije v kapitalu) jasno določa, da je informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek, kamor se štejejo tudi pravni posli navedenih posameznikov, v zvezi s katerimi je bila podana zahteva. V zvezi z zahtevanimi informacijami pa je po mnenju prosilke treba upoštevati tudi 6.a člen ZDIJZ, ki ga je povzela. Po mnenju prosilke je organ pravna oseba javnega prava in hkrati izvajalec javne službe in nosilec javnih pooblastil, za katerega velja absolutna javnost podatkov. Prosilka meni, da obstaja upravičen javni interes, da se te informacije, predvsem o vlogi odvetniške pisarne Odvetniški družbi … v razmerju do članov Državne revizijske komisije, razkrijejo, saj je s skrivanjem teh podatkov onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopkih pred Državno revizijsko komisijo. Gre namreč za očiten sum navzkrižja (konflikta) interesov v povezavi z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in Zakonom o pravdnem postopku. Slednjega pa ni mogoče dokazati, če organ (ki je javno podjetje) ne razkrije teh podatkov. Prosilka je ugotovila, da ji organ ni podal informacij javnega značaja, kot jih je zahtevala v svoji zahtevi dne 12. 11. 2019, čeprav izpolnjujejo pogoje za informacije javnega značaja, zato vztraja, da ji organ posreduje zahtevane informacije v celoti, saj spadajo v njegovo delovno področje in z njimi razpolaga.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 7878/2020 z dne 14. 2. 2020, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Pri tem je organ izpostavil:

• da bi bila glede na sodbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 drugačna odločitev neskladna z Ustavo RS, zato organ pri svoji odločitvi vztraja;
• da oseb, na katere se zahteva nanaša, organ ni pritegnil v postopek, ker je dostop zavrnil in zato odločitev ni vplivala na njihove pravice in obveznosti;
• v zvezi s pritožbo zoper sklep, da je organ v postopku izdaje izpodbijanega sklepa z dopisom št. 7737/2019/1 z dne 18. 11. 2019 prosilko izrecno pozval, da se izjavi, ali vlaga novo zahtevo ali pritožbo zoper prej izdano odločbo v delno isti zadevi, in je prosilka z dopisom z dne 19. 11. 2019 izrecno izjavila, da vlaga novo zahtevo - prosilka ne more izpodbijati prej izdane odločbe, za izpodbijanje katere je zamudila rok, s pritožbo zoper sklep, s katerim se zavrže enak zahtevek brez da bi prišlo do spremembe dejanskega stanja ali pravne podlage, na katero opira svoj zahtevek (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

Dodatno je organ poudaril, da je pritožba prosilke zoper odločbo neutemeljena, ker je v pritožbi z ničemer ne izpodbije. Prosilka se šele v pritožbi prvič sklicuje na domneven javni interes za razkritje zahtevanih informacij, pri čemer zatrjuje javni interes na razkritju informacij »o vlogi odvetniške pisarne Odvetniški družbi …, v razmerju do članov Državne revizijske komisije«. Informacije o izplačilih založnika različnim posameznikom, ki so sodelovali pri izdaji iste knjige oziroma o (ne)izplačilih organizatorja posameznikom, ki so sodelovali na istem izobraževalnem dogodku, objektivno ne morejo dati nobenih novih informacij o medsebojnem vplivu, razmerjih oz. »vlogah« teh posameznikov (oziroma njihovih delodajalcev), še zlasti ker ni nobenega dvoma, da so posamezniki, na katere se nanaša prosilkina zahteva, sodelovali pri izdaji iste knjige[1] oziroma na istem kongresu[2] oz. izobraževalnem programu.[3] Prav tako ni dvoma, da so pri izdaji iste knjige oziroma na istem kongresu oz. izobraževalnem programu sodelovali tudi drugi avtorji, ki jih prosilka v svoji zahtevi ne omenja. Podatki o izplačilih založnika oziroma organizatorja avtorjem pa objektivno nikakor ne morejo doprinesti ničesar k javni razpravi o njihovem medsebojnem sodelovanju izven javnosti že znanega konteksta. Ravno obratno - morebitno takšno sodelovanje ali morebiten konflikt interesov (na kar se zdi, da se sklicuje prosilka) bi kljub razkritju zahtevanih informacij ostalo javnosti skrito. Utemeljena zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij tudi nikakor ne »onemogoča učinkovitega pravnega varstva v postopkih pred Državno revizijsko komisijo«, ker objektivno ne more biti povezana z nobenim konkretnim postopkom javnega naročanja, saj organ, kot je prosilki že pojasnil v svoji odločbi št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019, skladno z ZJN-3 avtorjev ne izbira po postopku javnega naročanja (poleg tega pa je učinkovitost pravnega varstva zainteresirane stranke pred državnim organom primarno v interesu te stranke, ki svojo pravico do učinkovitega pravnega varstva primarno uresničuje v okviru procesnih predpisov). Prosilka svojih navedb, da brez zahtevanih informacij ni mogoče dokazati »očitnega suma navzkrižja (konflikta) interesov v povezavi z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in Zakonom o pravdnem postopku« z ničemer ne utemelji, korelacije pa ni mogoče zaznati. Izredno pomembno je, da pri zahtevanih informacijah ne gre zgolj za izdatke organa, ampak gre za posle, ki jih organ trži - so jedro njegove dejavnosti in sodijo v bistvo konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti organa. Zagotovo ni v javnem interesu in to ni namen ZDIJZ, da se razkrivajo podatki, ki vplivajo na konkurenčno prednost poslovnega subjekta na trgu. Še več, javni interes za omejitev dostopa je večji kot interes za razkritje, ravno zato, ker je lastnik organa Republika Slovenija, kar pomeni, da se z razkrivanjem konkurenčnih prednosti zmanjšuje njen prihodek, zaradi katerega je podjetje sploh ustanovila in kot družbenik določila njegove tržne dejavnosti.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja 20. 2. 2020 v prostorih organa opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-37/2020/4. Skladno z dogovorom na ogledu in camera je organ IP dne 27. 2. 2020 poslal še dodatno dokumentacijo. IP pa je organ z dopisom št. 090-37/2020/8 z dne 11. 3. 2020 pozval še za dodatna pojasnila glede morebitnega obstoja izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, na katerega je organ odgovoril z dopisom št. 7934/2020/1 z dne 20. 3. 2020.

Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

Pritožba zoper odločbo je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. O pritožbi zoper sklep

Organ je zahtevo prosilke z dne 12. 11. 2019 delno zavrgel s sklepom št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020, ki ga je izdal na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Navedena določba pravi, da organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oziroma zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

Organ se je v konkretnem primeru skliceval, da je bilo o zahtevi prosilke že pravnomočno odločeno v upravni zadevi, ki je potekala na podlagi vloge prosilke z dne 1. 10. 2019, ki jo je na ogledu in camera organ izročil IP. Po pregledu vsebine zahteve prosilke z dne 1. 10. 2019 je IP ugotovil, da se 1., 4. in 6. točka te zahteve nanašajo na dokumentacijo, ki jo je prosilka zahtevala tudi v zahtevi z dne 12. 11. 2019. V 1. točki zahteve z dne 1. 10. 2019 je prosilka zahtevala fotokopije vseh pogodb, naročilnic ter posledično izstavljenih računov s strani Odvetniške družbe …. Glede vrste zahtevanih dokumentov ta točka ustreza 1. točki zahteve prosilke z dne 12. 11. 2019. V 4. točki zahteve z dne 1. 10. 2019 je prosilka zahtevala fotokopije vseh pogodb oziroma naročilnic, ki so bile sklenjene z Odvetniško družbo … ali petimi posamezniki, ki so navedeni tudi v 2. točki zahteve z dne 12. 11. 2019. V 6. točki zahteve z dne 1. 10. 2019 je prosilka zahtevala dokumentacijo, povezano s sodelovanjem pri izdaji knjige v zbirki predpisov z naslovom Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) s komentarjem, povezano s štirimi posamezniki, ki so navedeni tudi v tudi v 2. točki zahteve z dne 12. 11. 2019. Glede vrste zahtevanih dokumentov 4. in 6. točka zahteve z dne 1. 10. 2019 ustrezata 1. točki zahteve prosilke z dne 12. 11. 2019. Obravnavani zahtevi pa se razlikujeta po časovnem obsegu, za katerega so zahtevani istovrstni dokumenti, in sicer je organ o zahtevi z dne 1. 10. 2019 z odločbo št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019 odločil za obdobje do 30. 9. 2019. Zahteva prosilke z dne 12. 11. 2019 pa se nanaša na to obdobje in še na čas po tem datumu.

Na podlagi navedenega je IP zaključil, da so 1., 4. in 6. točka zahteve z dne z dne 1. 10. 2019 po vsebini, ki je relevantna za določitev dokumentov, o dostopu do katerih je organ odločil z odločbo št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019, enake vsebini 1. in 2. točke zahteve z dne 12. 11. 2019 v delu, ki se nanaša na obdobje do 30. 9. 2019. V nekaterih delih obravnavanih zahtev je sicer različna stavčna struktura, vendar pa ta ne vpliva na določitev zahtevanih dokumentov, ki so glede na zgornje ugotovitve za obe obravnavani zahtevi enaki za obdobje do 30. 9. 2019.

O zahtevi prosilke z dne 1. 10. 2019 (torej tudi o 1., 4. in 6. točki te zahteve) je organ odločil odločbo št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019, prosilka pa zoper to odločbo ni vložila pritožbe, zato je postala pravnomočna. V konkretnem primeru gre torej za formalno pravnomočnost, zato je IP nadalje preverjal, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga spremenila in ugotovil, da se relevantno dejansko stanje od izdaje odločbe organa št. 7683/2019/1 z dne 18. 10. 2019 do izdaje izpodbijane odločbe ni spremenilo. Kot izhaja iz zgoraj navedene vsebine obeh obravnavanih zahtev, so predmet zahteve pogodbe, naročilnice in računi, ki so se nanašali na obdobje do 30. 9. 2019, zato že iz narave stvari izhaja, da se njihova vsebina od takrat ni spreminjala. Prav tako se v tem času ni spremenila relevantna pravna podlaga, tj. ZDIJZ.

IP je zaključil, da je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na obdobje do 30. 9. 2019, ker je o zahtevi z enako vsebino že bilo pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. IP je ugotovil, da je pritožba prosilke v tem delu neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijani sklep organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

1. O pritožbi zoper odločbo

Z odločbo št. 7832/2020/1 z dne 21. 1. 2020 je organ odločil glede zahtevanih dokumentov, ki so nastali oziroma jih je organ pridobil po 30. 9. 2019. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na to, da informacije, ki jih zahteva prosilka, niso informacije javnega značaja. IP je zato presojal, ali zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja, in sicer je preverjal izpolnjevanje pogojev iz 4. in 4.a člena ZDIJZ, ker je organ je zavezanec tako po 1. kot tudi po 1.a členu ZDIJZ.

1. Informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ, in sicer ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Organ je bil na podlagi 3. člena ZUL in Akta o ustanovitvi Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije z dne 17. 7. 2017 ustanovljen kot kot pravna oseba javnega prava (javno podjetje), kar ga uvršča ned organe, ki so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) za to skupino zavezancev izhaja, da morajo biti glede zahtevanih dokumentov kumulativno izpolnjeni naslednji trije pogoji:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz ugotovitev na ogledu in camera izhaja, da so predmet presoje v konkretnem primeru naslednji dokumenti:

1. Pogodba o avtorskem delu št. 171/2019 z dne 28. 9. 2019,
2. račun Odvetniške družbe … št. 2019-00481 z dne 30. 10. 2019,
3. Pogodba o avtorskem delu št. 182/2019 z dne 2. 10. 2019,
4. račun Odvetniške družbe … št. 2019-00479 z dne 9. 10. 2019,
5. Pogodba o avtorskem delu št. 198/2019 z dne 23. 10. 2019,
6. izpis konto kartice pod zap. št. 2779,
7. Pogodba o avtorskem delu št. 187/2019 z dne 23. 10. 2019,
8. račun Odvetniške družbe … št. 2019-00533 z dne 20. 11. 2019,
9. Pogodba o avtorskem delu št. 214/2019 z dne 4. 11. 2019,
10. izpis konto kartice za zap. št. 2778,
11. Pogodba o avtorskem delu št. 209/2019 z dne 4. 11. 2019,
12. račun Odvetniške družbe … št. 2019-00539 z dne 27. 11. 2019.

Glede ostalih zahtevanih dokumentov je organ na ogledu in camera pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na:

- B.B., Č.Č. in D.D., ker v obravnavanem obdobju organ z navedenimi ni sklepal pogodb,

- izdajo knjige v zbirki predpisov z naslovom Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) s komentarjem, ker v obravnavanem obdobju organ za navedeno dejavnost organ ni sklepal pogodb, saj je bila knjiga izdana leta 2018,

- organizacijo Kongresa javnega naročanja v preteklih štirih letih, ker v obravnavanem obdobju organ za navedeno dejavnost ni sklepal pogodb, saj je bil zadnji ta kongres izveden v septembru 2019.

Glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, nista izpolnjena drugi in tretji pogoj (iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ), kar pomeni, da zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo. IP je zato zaključil, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Glede dokumentov v točkah od 1. do 12. sta nedvomno izpolnjena drugi in tretji pogoj (organ z njimi razpolaga in nahajajo se v materializirani obliki), sporno pa je, ali je organ sploh zavezan posredovati oz. omogočiti dostop do informacij glede dejavnosti, ki jih opravlja na podlagi zahtevanih pogodb, oz. ali zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ.

Ker ZDIJZ informacijo javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Kot je pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, prvi odstavek 14. člena ZUL, izrecno določa, da organ v režimu gospodarske javne službe opravlja naslednje dejavnosti, opredeljene v 1., 2. in 3. alineji 13. člena ZUL, in sicer:

- zalaganje uradnega lista, priprava za objavo in objava uradnega lista ter vzdrževanje spletne strani uradnega lista;

- izvajanje prenesenih nalog iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona;

- upravljanje sistema za elektronsko javno naročanje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje, in zakonu, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.

Preostale dejavnosti organa, opredeljene od 4. do 8. alineje 13. člena ZUL, med katere spadajo izdajateljsko-založniške dejavnosti in organiziranje strokovnih posvetovanj, se a contrario ne opravljajo v režimu javne službe. Smiselno enako izhaja tudi iz 4. člena Akta o ustanovitvi Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije z dne 17. 7. 2017, ki v prvem odstavku navaja 35 dejavnosti, ki jih opravlja organ, v drugem odstavku pa določa, da se dejavnosti, opredeljene v 1., 2. in 3. alineji 13. člena ZUL, opravljajo kot dejavnosti v javnem interesu v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah. 

Iz vsega navedenega izhaja, da lahko organ, poleg dejavnosti, ki spadajo v javno službo, opravlja tudi druge, t.i. tržne dejavnosti, ki ne sodijo v izvajanje javne službe. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja samo na področju izvajanja javne službe, ali pa morebiti tudi na področju izvajanja tržne dejavnosti. V skladu z 2. členom ZDIJZ namreč za organe, ki so zavezani na podlagi 1. člena ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Hkrati pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javno podjetje kot pravna oseba javnega prava vselej zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ.

Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi, ki so primarno namenjena prav javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njena svoboda (predvsem v delu, kjer se delovanje, ki ima lastnosti tržnega, prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Iz vsega navedenega izhaja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse.[4]

Iz sodb Upravnega sodišča RS št. IU 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 (str. 7-8) in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016 (str. 7-8) izhaja, da je za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja, treba poleg tega, ali je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, upoštevati tudi dejstvo, ali se je dejavnost, na katero se nanaša zahteva prosilca, izvajala tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Breme, da to izkaže s konkretnimi podatki in dokazili, je v skladu s stališčem Upravnega sodišča RS na organu. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, ali dejavnosti, v zvezi s katerimi je organ sklenil obravnavane pogodbe, ter posledično prejel račune in izvedel izplačila, sodijo v njegovo javnopravno sfero ali v drugo dejavnost, ter kakšen je vpliv tržne dejavnosti na izvajanje javne službe v konkretnem primeru, je IP dne 20. 2. 2020 v prostorih organa opravil ogled in camera. Na podlagi pojasnil organa na ogledu in camera je IP obravnavane pogodbe, račune in izpise konto kartic glede na vsebino razvrstil v 4 sklope (dogodke), v zvezi s katerimi so relevantna dejstva predstavljena v nadaljevanju. IP posameznih obravnavanih dokumentov v obrazložitvi te odločbe ni neposredno povezal s dogodkom, ker bi na ta način pred pravnomočnostjo te odločbe delno razkril vsebino konkretnih dokumentov in s tem podatke, ki so dejansko predmet presoje tega postopka.

Na podlagi pojasnil organa in po pregledu zakonodaje in drugih javnopravnih predpisov, ki urejajo delovno področje organa, je IP ugotovil, da sta tako obseg javne službe kot tudi obseg tržne dejavnosti v konkretnem primeru povsem jasno razdeljena na dejavnosti, ki so navedene že zgoraj.

Iz Pravilnika o ločenem evidentiranju prihodkov in odhodkov po posameznih dejavnostih z dne 14. 12. 2015 (v nadaljevanju Pravilnik) izhaja, da ima organ za potrebe ločenega evidentiranja prihodkov in odhodkov po posameznih dejavnostih vzpostavljena stroškovna mesta. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da so vsi dogodki, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti, evidentirani na stroškovnem mestu 3400, to je produkt »seminarske dejavnosti« v okviru dejavnosti Prodaja in trženje. Na tem stroškovnem mestu se vodijo tako prihodki in stroški, ki so direktno povezani s temi dogodki:

- seminar z naslovom »Javna naročila v zdravstvu v koraku s časom«,

- seminar z naslovom »100 vprašanj in odgovorov s področja javnih naročil«,

- 5. Dnevi gradbenega prava,

- izobraževalni program Strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji.

IP je za vse obravnavane dogodke pregledal vsebino obračunov, ki mu jih je organ izročil na ogledu in camera ter poslal v prilogi dopisa z dne 27. 2. 2020, pri čemer je ugotovil, da so celotni prihodki iz posameznega obravnavanega dogodka zadoščali za pokritje celotnih odhodkov tega dogodka. V vsakem izmed obravnavanih obračunov so prikazani tudi posredni stroški, ki jih organ obračuna skladno s Pravilnikom. V zvezi s tem je organ na ogledu in camera pojasnil, da so posredni stroški izključno stroški internih skupnih služb (IT, računovodstvo, tajništvo, direktor, tehnični organizator) in skupni stroški (stroški materiala in storitev, stroški amortizacije, stroški dela in drugi stroški), ki so urejeni s ključi delitve oz. procenti razdeljenimi med obe dejavnosti. O navedenem se je IP prepričal z vpogledom v Pravilnik. V vsakem izmed obravnavanih obračunov so prikazani tudi odhodki iz naslova avtorskih honorarjev, ki sicer niso razčlenjeni po posameznih avtorjih. Zato je organ IP v prilogi dopisa z dne 27. 2. 2020 poslal ustrezen izpis konto kartice, na podlagi katerega je IP ugotovil, da so v obravnavanih obračunih zajeti vsi avtorski honorarji, povezani z dokumentacijo, ki je predmet presoje v konkretnem primeru. Iz navedenega po mnenju IP izhaja, da so del celotnih odhodkov posameznega obravnavanega dogodka tudi obravnavani avtorski honorarji, in sicer so ti stroški del direktnih stroškov.

Organ je na ogledu in camera poudaril, da za javno službo in tržno dejavnost pripravlja in prikazuje ločene izkaze za izkaz poslovnega izida. Tržna dejavnost je po navedbah organa popolnoma neodvisna in ni pod nobenim vplivom javne službe. IP je nadalje ugotovil, da se neodvisnost med javno službo in tržno dejavnostjo organa ne kaže samo v računovodskih izkazih, temveč tudi pri sami izvedbi aktivnosti v okviru posamezne dejavnosti. Organ je namreč pojasnil, da je bil eden izmed obravnavanih dogodkov izveden v kongresnem centru v Laškem, ostali trije pa v dvorani organa, ki je lasten produkt v izkazu poslovnega izida v okviru tržne dejavnosti. Dvorana se v nobenem primeru ne uporablja za izvajanje javne službe. Nadalje je organ poudaril, da so bile osebe, ki so izvajale obravnavane dogodke, izključno zunanji izvajalci. Organ je imel le organizacijsko vlogo pri organizaciji teh dogodkov. Pa tudi sicer zaposleni pri organu na dejavnosti javne službe delajo naloge javne službe, oddelek trženja in prodaje pa dela izključno samo naloge tržne dejavnosti, kar izhaja iz organigrama, ki je po navedbah organa skladen s sistemizacijo delovnih mest.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ že v izpodbijani odločbi temeljito in ustrezno pojasnil, kateri akti urejajo oziroma določajo, katere dejavnosti organ izvaja kot javno službo in katere kot tržno dejavnost. Z dokumentacijo, ki jo je organ izročil IP na ogledu in camera ter poslal v prilogi dopisa z dne 27. 2. 2020, je organ v zvezi z dogodki, na katere se nanaša zahtevana dokumentacija dokazal, da:

- vodi ločene računovodske izkaze za dejavnosti, ki jih izvaja kot javno službo in za tržne dejavnosti (za ta namen ima organ po dejavnostih oblikovane tudi ključe, po katerih se v primeru, ko se stroški dela oziroma prihodki in odhodki ne morejo evidentirati neposredno na posamezno dejavnost, prenesejo na posamezno dejavnost), pri čemer je organ izkazal, da se računovodski izkazi za obravnavane dogodke vodijo v okviru dejavnosti, ki sodijo v tržno dejavnost organa;

- dogodki, na katere se nanaša zahtevana dokumentacija, so bili izvedeni v najetih prostorih oziroma v dvorani organa, ki lasten produkt v izkazu poslovnega izida v okviru tržne dejavnosti, in ki se v nobenem primeru ne uporablja za izvajanje gospodarske javne službe;

- vsak izmed zaposlenih pri organu izvaja izključno le delo na področju ene ali druge dejavnosti (izjema so le zaposleni v internih skupnih službah, kar pa je ustrezno upoštevano z institutom posrednih stroškov).

IP je zaključil, da je organ uspel izkazati, da celotna izvedba dogodkov, na katere se nanaša zahtevana dokumentacija, z ničemer ni ovirala oziroma ne ovira delovnega procesa v zvezi z dejavnostmi, ki jih organ izvaja na področju opravljanja javne službe (npr. kljub temu je bilo na razpolago dovolj kadrov in sredstev za izvajanje javne službe), in da je bilo zagotovljeno povračilo vseh stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti (to izhaja iz predloženih obračunov za obravnavane dogodke). Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da obravnavani dogodki niso v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da tudi dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilke in je nastala v zvezi z izvedbo obravnavanih dogodkov, ne izvira iz delovnega področja organa. To pa pomeni, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje vseh treh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in torej ni informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.  

1. Informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ

Organ je kot poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec tudi po 1.a členu ZDIJZ,[5] zato je IP ugotavljal še, ali zahtevana dokumentacija sodi med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, saj so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja, in sicer:

1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2. informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (2. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ);

3. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

V zvezi s prvo točko zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja je IP ugotovil, da del obravnavanih dokumentov (računi, ki jih je prejel organ od odvetniške družbe, in izpisi konto kartic) že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla. To pa pomeni, da v tem delu ne gre za informacije javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe). To pa ne velja za obravnavane pogodbe, ki skladno z zgornjo definicijo sodijo med sklenjene pravne posle, poleg tega pa gre po vsebini za avtorske pogodbe, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Informacije javnega značaja, ki so predmet zahteve prosilke, se torej nahajajo v naslednjih dokumentih:

1. Pogodba o avtorskem delu št. 171/2019 z dne 28. 9. 2019,
2. Pogodba o avtorskem delu št. 182/2019 z dne 2. 10. 2019,
3. Pogodba o avtorskem delu št. 198/2019 z dne 23. 10. 2019,
4. Pogodba o avtorskem delu št. 187/2019 z dne 23. 10. 2019,
5. Pogodba o avtorskem delu št. 214/2019 z dne 4. 11. 2019,
6. Pogodba o avtorskem delu št. 209/2019 z dne 4. 11. 2019.

Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da navedene pogodbe ne predstavljajo informacij javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ker je obravnavane pravne posle sklenil v okviru samega bistva opravljanja svoje osnovne dejavnosti in ne v funkciji podpore svoji dejavnosti. IP takšni interpretaciji določbe 4.a člena ZDIJZ ni sledil. Predmetna določba namreč pravnih poslov, ki se nanašajo na avtorske pogodbe, ne rangira po nadaljnjih kriterijih. Relevantna pri ugotavljanju, ali gre za avtorsko pogodbo, je vsebina pogodbe in v konkretnem primeru niti ni sporno, da so vse obravnavane pogodbe avtorske pogodbe, saj organ temu dejstvu ne nasprotuje. Povedano drugače, 1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ ne ločuje avtorskih pogodb, ki se nanašajo na podporne dejavnosti poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, od avtorskih pogodb, ki so povezane s t.i. osnovno dejavnostjo poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, ki jo izvaja na trgu. Takšno stališče izhaja tudi iz primerljive prakse IP, ki je npr. v odločbah št. 0902-9/2014 z dne 5. 8. 2014, št. 0902-8/2014 z dne 3. 9. 2014 in št. 0902-11/2019 z dne 14. 1. 2020 zavezancem med drugim naložil posredovanje določenih podatkov iz pogodb o avtorskih in drugih intelektualnih storitvah, pri čemer dejavnosti zavezancev ni delil na osnovne in podporne dejavnosti. Odločba IP št. 0902-9/2014 z dne 5. 8. 2014[6] je bila tudi potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015[7] ter s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča št. X Ips 312/2015 z dne 28. 11. 2018,[8] kar pomeni, da tudi upravno sodna praksa pritrjuje zgoraj navedenemu stališču IP glede razlage 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

Na tem mestu IP še pojasnjuje, da praksa IP in Upravnega sodišča RS, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ (odločba IP št. 0902-2/2014/2 z dne 9. 6. 2014, odločba IP št. 090-141/2015/27 z dne 6. 6. 2017, izdana po sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1654/2015-24 z dne 9. 2. 2017), ni primerljiva z obravnavano zadevo, ker predmet presoje v navedenih zadevah niso bili niti pravni posli (ampak informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov), niti njihova vsebina ni izhajala iz pravnih poslov, ki se nanašajo na avtorske pogodbe (oba primera, ki ju je navedel organ, sta bila povezana s pravnimi posli, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem). Pavšalna navedba organa, da je treba v skladu z ustaljeno prakso IP »pravne posle iz 1. alineje prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ v skladu z namensko in zgodovinsko razlago presojati z vidika njihove funkcije«, zato ne zdrži resne pravne presoje. Nadalje IP pojasnjuje, da mnenje Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju MJU) št. 090-152/2014/2 z dne 25. 11. 2014, na katerega se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, za konkretno zadevo ni pravno relevantno, saj ne obravnava vprašanja, ali predmetne avtorske pogodbe predstavljajo informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, temveč vprašanje, ali je organ podatke iz teh pogodb dolžan proaktivno objaviti na svoji spletni strani, na podlagi enajstega odstavka 10.a člena ZDIJZ. Ne glede na vsebino omenjenega mnenja pa IP še pojasnjuje, da mnenja, ki jih MJU poda organom na podlagi 2. točke drugega odstavka 32. člena ZDIJZ niso pravno zavezujoča, zato IP na mnenje MJU ni pravno vezan. Je pa MJU svoje stališče očitno s časom spremenil, saj v kasnejših mnenjih ne omenja več delitve na osnovno in podporno dejavnost zavezancev (npr. mnenja MJU št. 100-423/2015/2 z dne 26. 3. 2015, št. 090-126/2017 z dne 14. 11. 2017 in št. 090-164/2014/2 z dne 23.1. 2015). Glede na to, da so argumenti organa povezani tudi z objavo podatkov na podlagi 10.a člena ZDIJZ, IP pripominja, da so od sredine oktobra 2014 na spletni strani Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) na podlagi navedene določbe, torej 10. a člena ZDIJZ, prikazane vse transakcije zavezancev, pri čemer ni razlikovanja med osnovnimi in podpornimi dejavnostmi zavezancev, kar še dodatno kaže na to, da z vidika vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja, takšna delitev ni relevantna.

IP je na podlagi vsega navedenega zaključil, da informacije v obravnavanih avtorskih pogodbah predstavljajo informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Niso pa vse informacije javnega značaja tudi prosto dostopne, saj lahko organ po 5.a členu ali po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na v teh členih taksativno določene izjeme. Organ je v dopisu št. 7934/2020/1 z dne 20. 3. 2020 zatrjeval, da so zahtevani dokumenti poslovna skrivnost, zato se je IP v nadaljevanju opredelil še do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

1. Varstvo poslovne skrivnosti

Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS; v nadaljevanju ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019. Ker se presoja IP v konkretnem primeru nanaša na podatke, ki izhajajo iz dokumentov, nastalih po uveljavitvi ZPosS, je IP pojem poslovne skrivnosti presojal po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS, ki zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Iz navedene definicije izhaja, da so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[9] poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

Najprej je mogoče ugotoviti, da gre za informacije, ki nedvomno izkazujejo poslovne informacije, saj je organ družba, ki deluje tudi na trgu, zahtevani podatki pa se nanašajo na tržno dejavnost organa, kar je podrobneje pojasnjeno že v 1. točki obrazložitve te odločbe.

IP je nadalje vpogledal v Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 31. 1. 2007 (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je organ posredoval IP v prilogi dopisa št. 7934/2020/1 z dne 20. 3. 2020 in iz katerega izhaja, da so tovrstni podatki pisno opredeljeni kot poslovna skrivnost organa. V prvem odstavku 3. člena Pravilnika je navedeno, da se za poslovno skrivnost, ne glede na njihovo obliko, štejejo konkretni podatki, ki se nanašajo na družbo, podatki o projektih, ki se izvajajo znotraj posameznih notranje organizacijskih enot družbe, in o projektih z družbo poslovno povezanih subjektov, zlasti pa finančni položaj in aktivnosti družbe ter finančne transakcije. Na podlagi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika se, ne glede na to, ali so določeni s tem pravilnikom, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Pravilnik opredeljuje tudi določanje in označevanje poslovne skrivnosti, pa tudi dostop do teh podatkov, posredovanje tretjim osebam, varovanje in odgovornost za varovanje poslovne skrivnosti.

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni pravilnik o poslovni skrivnosti, ki je dostopen vsem zaposlenim – objavljen na intranetu organa).

Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[10]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[11]

Po mnenju organa, navedenem v dopisu št. 7934/2020/1 z dne 20. 3. 2020, v poslovnem svetu nikakor ni običajno razkrivanje pogojev in pogodbenih cen avtorskih honorarjev izvajalcev izobraževanja niti avtorjev strokovnih monografij. Te informacije imajo tržno vrednost za organ, ker bi ob poznavanju pogojev in cen konkurenčna podjetja lahko prevzela avtorje. Na drugi strani razkrivanje pogojev in plačil slabša tudi konkurenčni položaj avtorjev (npr. avtorji z organom ne sodelujejo izključno zaradi finančnih nadomestil, ampak tudi zaradi ugleda organa, dobrega prejšnjega sodelovanja, medsebojnega zaupanja poslovnih partnerjev ipd., in so včasih svoja avtorska dela pripravljeni ponuditi tudi po nižjih cenah), vse to pa sodi v ustavnopravno kategorijo pravice do svobodne gospodarske pobude, v katero se s prisilnim razkrivanjem podatkov o poslih posega in jo brez zahtevanih ustavnopravnih garancij tudi krši. Po oceni IP je organ s svojimi navedbami izkazal, da je v obravnavanem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje zahtevanih podatkov potencialno škodovalo poslovnim interesom in konkurenčni sposobnosti zavezanca, kar pomeni, da imajo zahtevani podatki za zavezanca določeno tržno vrednost.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so v obravnavanem primeru izpolnjene vse zahteve za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS. Toda treba je preveriti tudi, ali pride v poštev tretji odstavek 2. člena ZPosS, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. V skladu s slednjim je tako IP upošteval določbe ZDIJZ, ki opredeljujejo absolutno javne podatke.

Na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ se dovoli dostop do zahtevanega podatka, ne glede na izjemo varstva poslovne skrivnosti, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:

• podatek o vrsti posla;
• o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja);
• pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;
• datum in trajanje posla;
• enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

To so torej absolutno javno dostopni podatki, kar izhaja tudi iz upravno sodne prakse. Tako je npr. Upravno sodišče RS v sodbi št. II U 317/2014 z dne 19. 8. 2015^[12] navedlo: »Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme za dostop do informacij javnega značaja, na sploh velja tudi za informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, razen kolikor je določena absolutna javnost določenih, ozko opredeljenih, podatkov. Z novelo ZDIJZ-C uveden 6.a člen tega zakona določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (ta na podlagi taksativno naštetih izjem omogoča zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja), dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona.«. Ob tem IP pripominja, da se citirana sodba (s katero je Upravno sodišče RS potrdilo odločitvi IP v odločbi št. 0902-9/2014/9 z dne 5. 8. 2014), nanaša na pogodbe, sklenjene z banko Nova KBM d.d., ki svoje storitve opravlja izključno na trgu, zato navedeno stališče toliko bolj velja za organ, ki je primarno ustanovljen za izvajanje javne službe in je zato potreba po transparentnosti njegovega poslovanja še toliko bolj utemeljena.

Absolutna javnost osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ ne velja, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da lahko, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. V obravnavani zadevi navedene določbe ni mogoče uporabiti iz dveh razlogov. Prvič je organ javno podjetje, kar pomeni, da sodi med zavezance, katerih informacije javnega značaja se posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ. Na podlagi četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ namreč UJP posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov in registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena, med slednje pa so uvrščena tudi javna podjetja (2. alineja prvega odstavka 10.a člena ZDIJZ). Drugi razlog pa je, da so predmet presoje v konkretnem primeru osnovni podatki iz pravnih poslov, ki obsegajo avtorske storitve, določbe tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ pa pri teh poslih ni mogoče uporabiti.[13]

Absolutna javnost osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ ne velja tudi, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki določa, se pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko gospodarske družbe iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 %, z izjemo javnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, razen kolikor ti predstavljajo podatke, ki se jih spletno objavlja na podlagi četrtega odstavka 10.a člena tega zakona. V obravnavani zadevi tudi navedene določbe ni mogoče uporabiti iz dveh razlogov. Prvič je organ, ki je sicer v 100% lasti oseb javnega prava, javno podjetje, kar pomeni, da je izrecno izvzet iz uporabe te določbe. Drugič pa so predmet presoje v obravnavanem primeru podatki, ki se jih spletno objavlja neposredno na podlagi četrtega odstavka 10.a člena tega ZDIJZ.[14]

Iz vsega navedenega izhaja, da so podatki iz obravnavanih avtorskih pogodb, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ, brezpogojno absolutno javni in IP nima nobenega manevrskega prostora pri presojanju, ali morajo biti varovani kot poslovna skrivnost. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je namreč opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na njihovi avtonomiji določiti podatke za poslovno skrivnost. Da delujejo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na trgu, torej tudi organ, se je zavedal že zakonodajalec, ko je z zakonom določil njihovo dolžnost posredovanja določenih informacij kot informacij javnega značaja. Zakonodajalec je namreč izhajal iz dejstev, da gre za poslovne subjekte, ki sicer nastopajo na trgu, vendar na drugi strani razpolagajo z državnim premoženjem oziroma finančnimi sredstvi države. Kot izhaja iz predloga ZDIJZ-C, je bil krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja razširjen iz razloga upravičenega pričakovanja države oziroma državljanov, da bodo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava opravljali vse posle kot dober in skrben gospodarstvenik. Država je primarno v gospodarskih družbah, kjer nastopa kot večinski delničar, kot je v primeru organa, zainteresirana, da družba ravna pri izdatkih z vso skrbnostjo. Transparentnost sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe, je eden izmed pomembnih dejavnikov in izkazov solidnega in na temelju konkurenčnosti zasnovanega poslovanja družbe, ki od odločevalcev terja povečano stopnjo odgovornosti ter premišljeno sprejemanje odločitev glede izdatkov družbe. Namen sprejete novele je torej bil v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri upravljanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Eden od glavnih ciljev novele ZDIJZ-C je bil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. To naj bi pripomoglo tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati oziroma konkurirati gospodarskim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Med glavnimi načeli je med drugim tako ZDIJZ-C opredelil načelo večje transparentnosti poslovanja poslovnih subjektov, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi oseb javnega prava. V skladu s temi nameni je predlagatelj tako opredelil kot absolutno javne osnovne podatke o izdatkih poslovnih subjektov iz svetovalnih, avtorskih oziroma intelektualnih pravnih poslov. Predhodne navedbe iz novele ZDIJZ-C je IP navedel z namenom, da poudari dejstvo, da v obravnavanem primeru ne gre za katerokoli gospodarsko družbo, ki deluje na trgu, ampak za gospodarsko družbo, ki je organizirana kot javno podjetje in katere 100% lastnik je Republika Slovenija. Prav gotovo se tudi poslovni partnerji nedvomno zavedajo, da sklepajo pravne posle s poslovnim subjektom, ki je v 100% lasti države, kar pomeni, da se morajo posledično zavedati tudi določenega nadzora javnosti pri posameznih poslih. Kot to velja za sopogodbenike – subjekte zasebnega prava zavedati, ko sklepajo pogodbe z javnim sektorjem.^[15]

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da bi bila drugačna razlaga določb, kot jo je sam zavzel v izpodbijani odločbi, »neskladna z Ustavo RS«, v dopisu št. 7934/2020/1 z dne 20. 3. 2020 pa je navedel, da varovanje poslovne skrivnosti »sodi v ustavnopravno kategorijo pravice do svobodne gospodarske pobude, v katero se s prisilnim razkrivanjem podatkov o poslih posega in jo brez zahtevanih ustavnopravnih garancij tudi krši.« IP v zvezi s temi navedbami ugotavlja, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 presojalo prvi in tretji odstavek 6.a člena ter peti odstavek 1.a člena ZDIJZ z vidika prvega odstavka 74. člena Ustave RS in odločilo, da izpodbijane določbe ne posegajo nesorazmerno v svobodno gospodarsko pobudo. Opredelilo se je do pravnih vprašanj, ki so relevantna tudi za predmetni pritožbeni postopek, in sicer tako do vprašanja, kako določiti pravne posle, ki so absolutno in brezpogojno dostopni prosilcem (njihovi osnovni podatki) in vprašanja omejevanja svobodne gospodarske pobude in podjetniške svobode. Ustavnost veljavne ureditve pa je Upravno sodišče presodilo tudi z vidika zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). Ker je Ustavno sodišče RS že opravilo presojo ustavnosti določb, ki so sporne za organ tudi v tem pritožbenem postopku, se IP do tega vprašanja ni še enkrat opredeljeval, temveč sledi argumentaciji, navedeni v predmetni odločbi Ustavnega sodišča. Smiselno enako je glede skladnosti predmetnih določb ZDIJZ z Ustavo RS navedlo npr. tudi Upravno sodišče RS v sklepu in sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1149/2015-16 z dne 7. 12. 2018.[16] Pri tem IP še pripominja, da navedbe, s katerimi je organ v izpodbijani odločbi citiral vsebino odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, ne zdržijo resne pravne presoje, ker so necelovite oziroma iztrgane iz celotnega konteksta, katerega bistveno sporočilo je, kot je navedeno že zgoraj, da presojane določbe ZDIJZ niso v neskladju z Ustavo RS.

V zvezi z omenjeno odločbo Ustavnega sodišča IP na tem mestu izpostavlja, da so na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ absolutno javni le nekateri, osnovni in taksativno določeni, podatki iz obravnavanih avtorskih pogodb, ne pa pogodbe kot celota. Ti osnovni podatki pa ne izkazujejo informacij o predmetu posla in drugih podrobnosti sklenjenega posla. V 28. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 je izrecno navedeno, da samo podatek o denarni vrednosti pogodbe brez korelativnega natančnega in podrobnega opisa količine in kvalitete obljubljene protistoritve dejansko ne da vseh potrebnih podatkov za celovito ekonomsko-poslovno oceno neke pogodbe, ki bi lahko koristila konkurenci zavezanca in njegovih poslovnih partnerjev. Poleg tega so navedbe organa v dopisu št. 7934/2020/1 z dne 20. 3. 2020 glede nastanka škode splošne navedbe, ki bi jih lahko v bran varovanja poslovne skrivnosti navedel vsak poslovni subjekt, ki deluje na trgu. Povsem logično je, da bi vsak poslovni subjekt trdil, da bi se z razkritjem teh podatkov znatno poslabšal njegov konkurenčni položaj in tudi konkurenčni položaj njegovih poslovnih partnerjev. Organ v konkretnem primeru pa ni katerikoli subjekt, ki prosto posluje na trgu, ampak je njegov položaj bistveno drugačen zaradi dejstva, ker je podvržen določenemu nadzoru javnosti (ker je v 100% državni lasti in je organiziran kot javno podjetje), in dejstva, da se je zakonodajalec zavestno odločil, da uvrsti med subjekte, ki so podvrženi nadzoru javnosti po ZDIJZ, določene poslovne subjekte, ki delujejo (tudi) v konkurenčnem okolju.

Da gre pri določenih podatkih o izplačilih organa na podlagi avtorskih pogodb za absolutno javne informacije javnega značaja, nenazadnje jasno izhaja tudi iz četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ. Kot že rečeno, ta določa, da UJP, posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov in registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena (med katere sodijo tudi javna podjetja), z izjemo transakcij v dobro ali breme podračunov, namenjenih za plačevanje in razporejanje davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, in sicer: datum transakcije; znesek in valuta transakcije; račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen če je prejemnik fizična oseba; če je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve in je prejemnik fizična oseba, se objavijo podatki iz plačilne transakcije, ki se nahajajo v polju naziv in kraj prebivanja prejemnika; namen plačila. Kot je IP pojasnil že zgoraj, so na podlagi navedene določbe na spletni strani UJP razvidne vse transakcije zavezancev iz prvega odstavka 10.a člena ZDIJZ, torej tudi organa v konkretnem primeru, pri čemer pri javnih podjetjih ni delitve na transakcije, ki so povezane z osnovno ali podporno dejavnostjo, niti ni predvidena izjema poslovne skrivnosti, ampak so objavljene vse transakcije (razen transakcij v dobro ali breme podračunov, namenjenih za plačevanje in razporejanje davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev).

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so obravnavane avtorske pogodbe absolutno javne v delih, kjer vsebujejo podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pri čemer na navedeno ne more vplivati dejstvo, da ti podatki izpolnjujejo vse zahteve za opredelitev poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS. Skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti na podlagi zakona absolutno javne informacije. IP zato ne more slediti navedbi organa, da gre v tem delu za podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, saj je javni interes za razkritje navedenih informacij, vsebovan v prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ, zajel vse izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjemo iz 2. točke, na katero se je, glede na vse navedeno, neutemeljeno skliceval organ.

V zvezi z opredelitvijo posameznih osnovnih podatkov v obravnavanih pogodbah IP pripominja, da se kot podatek, ki izkazuje pogodbeno vrednost (kot enega izmed osnovnih podatkov posla), šteje tudi podatek o ceni na enoto, saj le-ta predstavlja hkrati tudi podatek o vrednosti posla. IP je v svoji praksi že odločil, da cene na enoto oziroma »več posamičnih pogodbenih vrednosti« sodijo med »pogodbeno vrednost pravnega posla«, v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ.^[17] Navedeno pa je potrdila tudi sodna praksa.^[18] Upoštevaje navedeno je IP v obravnavani zadevi odločil o prostem dostopu tudi do podatkov o variabilnem delu avtorskega honorarja, ki se nanaša na vsakega dodatnega udeleženca seminarja. Kot podatek, ki izkazuje trajanje posla, pa je IP upošteval podatek, katerega dne oziroma do katerega datuma je pogodbeni partner organa dolžan izpolniti pogodbeno obveznost. Trajanje posla namreč izkazuje obdobje od dneva sklenitve posla do dneva, ko je pogodbeno obveznost treba izponiti.

IP še pojasnjuje, da posameznih pogodbenih partnerjev, s katerimi je organ sklenil obravnavane avtorske pogodbe, v skladu z a26.a členom ZDIJZ, ni vabil k morebitni priglasitvi stranske udeležbe, saj gre za podatke, ki že po zakonu predstavljajo absolutno javne informacije. Povedano drugače, ker je podana zakonska podlaga, ki določa absolutno javnost določenih podatkov in je IP organu naložil, da razkrije le te podatke, to posledično pomeni, da je stranka postopka samo prosilka.

Iz vsega navedenega izhaja, da je organ ravnal napačno, ko je prosilki zavrnil dostop do podatkov, ki so javni po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Organ (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016) v 19. členu. Ker je IP ugotovil, da je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je izpodbijano odločbo delno odpravil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v tem delu odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Glede podatkov v obravnavanih avtorskih pogodbah, ki niso absolutno javni in predstavljajo varovano poslovno skrivnost, pa je IP zaključil, da pritožba prosilke v tem delu ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe). Izrek izpodbijane odločbe je v tem delu sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, saj je pravi razlog za zavrnitev dejstvo, da dokumenti, ki sicer so informacije javnega značaja na podlagi 4.a člena ZDIJZ, vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

1. Test javnega interesa

IP je navedbe prosilke, s katerimi zatrjuje obstoj navzkrižja (konflikta) interesov v povezavi z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in Zakonom o pravdnem postopku, do katerega naj bi prišlo zaradi vloge odvetniške pisarne Odvetniški družbi … v razmerju do članov Državne revizijske komisije, razumel kot sklicevanje na prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih dokumentov. IP je zato izvedel t.i. test javnega interesa in presojal, ali je tudi tiste dele obravnavanih avtorskih pogodb, ki predstavljajo varovano poslovno skrivnost, treba razkriti na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih (ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva).

Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«.

V konkretnem primeru so razlogi za varovanje določenih delov zahtevanega dokumenta navedeni že zgoraj, pri utemeljitvi izjeme od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izogib ponavljanju IP na tem mestu le povzema, da se s to izjemo v konkretnem primeru varuje interes organa, da varuje svojo poslovno skrivnost. Na drugi strani pa prosilka v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je razkritje v javnem interesu. Na splošno je izpostavlja predvsem navzkrižje (konflikta) interesov, do katerega naj bi prišlo zaradi vloge odvetniške pisarne Odvetniški družbi … v razmerju do članov Državne revizijske komisije. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, kot izhajajo iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. konkretni (in ne zgolj domnevni) razlogi za dvom v primernost vloge odvetniške pisarne Odvetniški družbi … v razmerju do članov Državne revizijske komisije) za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom javnega interesa. Vendar pa prosilka v obravnavanem primeru ni uspela dovolj konkretno navesti razlogov, zakaj je javni interes po večji transparentnosti izražen prav za obravnavane informacije, tega pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP.

IP je ugotovil, da zahtevani dokument ne vsebuje podatkov, ki se nanašajo na javno zdravje, javno varnost ali ki kažejo na dejansko porabo javnih sredstev, kar je podrobneje pojasnjeno že v predhodni točki te obrazložitve. Poleg tega je mnogo podatkov glede sodelovanja predmetnih poslovnih partnerjev organa že javno dostopnih, kar je organ podrobno pojasnil že v dopisu št. 7878/2020 z dne 14. 2. 2020, zato IP meni, da razkritje celotne vsebine obravnavanih avtorskih pogodb ne bi bistveno prispevalo niti k odgovornosti in transparentnosti odločanja niti k javni razpravi. Glede na to, da se je vprašanje, ki ga v okviru dokazovanja prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij navaja prosilka, pojavilo tudi v medijih,[19] IP še poudarja, da iz upravno sodne prakse izhaja, da zgolj zaradi medijske odmevnosti javni interes glede razkritja ne more biti močnejši od interesov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema od prostega dostopa (npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1992/2010-28, z dne 28. 9. 2011).

V konkretnem primeru ima močno težo tudi dejstvo, da je tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na njihovi avtonomiji določiti podatke za poslovno skrivnost, o čemer je IP podrobneje pisal že v prejšnji točki obrazložitve te odločbe.

Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje celotne vsebine obravnavanih pogodb ne prevlada nad interesom zaradi katerega je to vsebino treba varovati na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje celotne vsebine obravnavanih pogodb ni podan.

1. Sklepno

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi vseh zgoraj predstavljenih argumentov, je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji v delu napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev v izpodbijani odločbi. IP je tako pritožbi prosilke zoper izpodbijano odločbo delno ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Urednik in avtorji so javno objavljeni tako na sami izdaji knjige, v knjigarni kot tudi v knjižnični bazi COBISS. Urednik znanstvene monografije Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) s komentarjem je Sašo Matas, avtorji so: Borut Smrdel, Tadeja Pušnar, Sašo Matas, Maja Prebil in mag. Urška Skok Klima, avtorji stvarnega kazala: mag. Maja Koršič Potočnik, recenzenti pa: prof. dr. Miha Juhart in prof. dr. Rajko Pirnat.

[2] Programski vodji, uvodni govorec in predavatelji so bili javno objavljeni na vsakoletnem programu in so tudi javno nastopali na samem kongresu (za 8. Kongres javnega naročanja (leto 2019) je program s sodelujočimi, njihovimi takratnimi zaposlitvami in kratkimi CV-ji še vedno dostopen na spletni strani kongresa (https://kjn.uradni-list.si).

[3] Predavatelji, njihovi delodajalci in kratki CV-ji so javno objavljeni na programu na spletnem naslovu: https://www.uradni-list.si/izobrazevanja/dodataa-kvalifikacija/strokovnjakstrokovnjakinja-za-oddajo-javnih-narocil-v-republiki-sloveniji-7.

[4] npr. sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012, sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016.

[5] To izhaja tudi iz podatkov v Registru zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5033284000/2020-03-06)

[6] Objavljena na spletni strani: https://www.ip-rs.si/ijz/novinarka-katja-svensek-dnevnik-nova-kbm-2375/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=0902-9%2F2014.

[7] Objavljena na spletni strani: http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2015081111389221/.

[8] Objavljena na spletni strani: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/2015081111425291/.

[9] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/297d2179c9347cc3f99f784d8c3247da48f263deb686761d313c27b5103dc7b8.

[10] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[11] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[12] Objavljena na spletni strani: http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2015081111389221/.

[13] Enako stališče so zavzeli tudi avtorji Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) s komentarjem, Uradni list RS, 2017, str. 230. Tako pa izhaja tudi iz amandmaja k 8. členu ZDIJZ-C, ki je javno objavljen na: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C1257C5B0051F5AD&db=kon_zak&mandat=VI&tip=doc.

[14] Ibid.

[15] To stališče izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27, št. I U 1123/2017-13 in št. I U 1125/2017-62.

[16] Objavljena na spletni strani: http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111431154&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111431154.

[17] Npr. odločba IP št. 090-310/2017/2 z dne 1. 3. 2018.

[18] Npr. sodba št. IV U 55/2018-22 z dne 7. 5. 2019, objavljena na spletni strani https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/IV_U_55-2018-22__090-310-2017-2_.pdf.

[19] npr. https://nova24tv.si/slovenija/se-en-koruptivni-posel-drzavne-revizijske-komisije-prijateljske-naveze-so-v-sloveniji-dovolj-da-se-razveljavi-javni-razpis-in-izbere-ponudnika-ki-sploh-ni-oddal-dokumentacije-poglejte-za-koga-se-g/,