prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku delno ugodil pritožbi prosilca in delno odpravil odločbo Inšpektorata RS za šolstvo, ker je ugotovil, da je ta napačno uporabil pravilo delnega dostopa oz. ga ni uporabil in prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, čeprav bi do zahtevanih dokumentov bil možen delni dostop.

ODLOČBA:

Številka: 090-25/2020/3

Datum: 14. 2. 2020

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 1. 2020, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 17. 1. 2020 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:

1. dokumenta št. 20102-113/2019/1 (3 strani), pri čemer mora v dokumentu prekriti:
   • na str. 1, v prvem odstavku in spodaj, pod priloga, podatke o imenu in priimku prijavitelja,
   • na str. 3, spodaj, podatke o imenu in priimku, naslovu in telefonski številki prijavitelja.

1. dokumenta št. 20102-418/2017/1 (2 strani), pri čemer mora v dokumentu prekriti:
   • na str. 2, spodaj, podatke o imenu in priimku, naslovu, podpisu in telefonski številki prijavitelja.

1. dokumenta št. 20102-372/2017/1 (3 strani), pri čemer mora v dokumentu prekriti:
   • na str. 1, zgoraj, pod tč. 1, podatek o imenu in priimku fizične osebe v drugi vrstici,
   • na str. 1, spodaj, pod tč. 5, na str. 1, zadnje tri vrstice besedila,
   • na str. 2, pod tč. 2, celotno besedilo prvega odstavka, ki se začne z »predlog..«,
   • na str. 3, v drugem odstavku (ki se začne z Zaključek:), šesto in sedmo vrstico besedila,
   • na str. 3 spodaj, podatke o imenu in priimku, naslovu, podpisu in telefonski številki prijavitelja.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca z dne 17. 1. 2020 zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 13. 12. 2020 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval vse informacije javnega značaja (npr. vse dokumente, dopise, uradne zaznamke in uradne zaznamke telefonskih razgovorov ipd.), ki jih je organ izdelal, prejel ali kako drugače pridobil v postopkih št. 20102-372-2017, 20102-418-2017 in 20102-113-2019. Prosilec je želel tudi navedbo/izpis vseh zadev ali postopkov, ki jih je organ obravnaval v Osnovni šoli Vide Pregarc, Bazoviška ulica 1, Ljubljana, v obdobju od 1. 1. 2016 do dne priprave dokumentacije. Z zahtevano informacijo se je želel seznaniti v elektronski obliki, navedel pa je še, da želi, da ga organ vnaprej opozori na višino stroškov, ki mu jih bo morebiti zaračunal za posredovanje informacij.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020, s katero je prosilcu zavrnil dostop do prejetih pobud v zadevah 20102-113-2019, 20102-372-2017 in 20102-418-2017, in sicer zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov. V obrazložitvi citirane odločbe je organ navedel, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da je prosilec z odločbo 090-45-2019/4 z dne 27. 11. 2019 že pridobil del dokumentacije, zato je organ presojal morebitne izjeme le glede dokumentacije, ki prosilcu še ni bila posredovana. Navaja, da v izreku navedeni dokumenti – pobude vsebujejo izjemo po tretjem odstavku 5. a člena ZDIJZ in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi vsebine in poznavanja okoliščin se lahko razbere prijavitelj v inšpekcijskem postopku. S tem se razkrijejo tudi osebni podatki. Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tak zakon je Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Na podlagi pregleda vsebine je potrebno zavrniti dostop tudi zaradi osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ še dodaja, da v primeru zavrnjenih dokumentov ni mogoče opraviti delnega dostopa, prosilcu pa so bili preko elektronske pošte že posredovani dokumenti, kjer je bil delni dostop mogoč. Zaključuje, da se prosilcu na podlagi te odločbe informacije javnega značaja posredujejo, izločeni so le trije dokumenti, kjer delni dostop ni mogoč.

Zoper odločbo organa št. 090-053-2019/3 z dne 10. 1. 2020 je prosilec dne 17. 1. 2020 pri organu vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da mu organ po njegovem prepričanju neupravičeno ni posredoval več dokumentov, in sicer 20102-372-2017/1, 20102-372-2017/2 in 20102-372-2017/5. Glede na to, da mu ni bil posredovan sklep o zaključku postopka 20102-372-2017 obstaja utemeljen sum, da dokument št. 20102-372-2017/8 ni zadnji pod to opravilno številko zadeve – če torej obstaja še več dokumentov, prosilec vztraja, da mu jih organ posreduje. Dodaja, da mu organ ni posredoval tudi dokumentov 20102-418-2018/1 in 20102-418-2018/4. Tudi v tem primeru ni bil posredovan zaključni dokument (npr. sklep o ustavitvi postopka) in zato ni jasno, ali so bili res posredovani vsi dokumenti spisa 20102-418-2018 ali ne – če niso bili, naj jih organ posreduje. Organ mu tudi v inšpekcijskem primeru št. 20102-113-2019 ni posredoval celotne dokumentacije, ki jo domnevno vodi pod št. 20102-113-2019/4. Iz vsebine prejete dokumentacije namreč izhaja, da so bili osnovnemu dopisu pod to številko priložene tri priloge. Iz posredovane dokumentacije sledi, da je organ posredoval le računovodske izpise in zaznamke za poračun ostalih dveh prilog pa ne – prosilec vztraja, naj mu organ posreduje še vse dokumente, s katerimi razpolaga in mu jih še ni poslal. V dokumentaciji, ki jo je prosilec prejel na podlagi predhodnega zahtevka, se nahaja tudi dokument z opravilno številko 20102-047-2018/3 z obvestilom Nadzornemu odboru MO Ljubljana o inšpekcijskem nadzoru v OŠ Vide Pregarc, kar kaže na to, da je organ v letu 2018 pod to opravilno številko obravnaval navedeno šolo. Iz odločbe, v kateri je organ navedel vse primere, ki jih je v povezavi s to šolo izvajal od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2019, pa ta opravilna številka ni razvidna – prosilec v tem delu prosi organ za pojasnilo. 

Pritožbo prosilca je organ dne 28. 1. 2019, kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP. V priloženem dopisu glede pritožbenih navedb prosilca pojasnjuje:

• Glede zadeve št. 20102-372-2017: Organ IP posreduje dokumenta, ki ju prosilcu ni posredoval, pod zaporedno številko 1 in 5. Dokumenta pod zaporedno številko 2 in 4 sta identična, saj je organ prosilcu zaradi tehničnih težav pri odpremi pošte posredoval poziv (zaveden kot št. 2 in 4). Z drugimi dokumenti organ ne razpolaga.
• Glede zadeve št. 20102-418-2018: Organ IP posreduje pobudo, zavedeno pod zaporedno št. 1. Z dokumentom pod št. 4 organ ne razpolaga, saj je pod to številko v spisu zaveden le prejem pošte, kjer je organ prejel vrnjen podpisan zapisnik s strani ravnateljice. Zapisnik je bil namreč posredovan po pošti v podpis ravnateljici. Organ prav tako ne razpolaga z ostalimi dokumenti, ki jih prosilec pričakuje.
• Glede zadeve št. 20102-113-2019: Po pregledu zadeve je organ ugotovil, da je pri fotokopiranju izpadla izjasnitev ravnateljice, kot je navedeno v prilogi. Navedeno je organ naknadno posredoval prosilcu.  Z zapisnikom, na katerega se sklicuje ravnateljica v prilogi – to je zapisnik št. 20102-418-2017 z dne 12. 12. 2017, prosilec že razpolaga. Posredovan mu je bil na podlagi vloge z dne 19. 9. 2019.
• Glede zadeve št. 20102-047-2018/3: Organ pojasnjuje, da je bil prosilcu na podlagi njegove zahteve posredovan seznam zadev, kjer je organ izvajal postopek. V predmetni zadevi postopek ni bil izveden, zato prosilcu ti podatki niso bili posredovani. Dokument, s katerim je organ razpolagal, pa je bil prosilcu na podlagi vloge (vendar ne te, na katero prosilec vlaga pritožbo) posredovan.

Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 11. 2. 2020 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o čemer je nastal zapisnik št. 090-25/2020/2. IP je organ na ogledu in camera pozval, naj mu posreduje popis spisa iz evidence dokumentarnega gradiva za spise pod opr. št. 20102-372-2017, 20102-418-2018, 20102-113-2019 in 20102-047-2018. Ker prosilec v pritožbi zatrjuje, da mu organ po njegovem ni posredoval vseh dokumentov, je IP skupaj z organom vpogledal v popis spisa za 20102-372-2017, pri čemer je ugotovil, da je dokument pod zap. št. 8 zadnji dokument, ki je knjižen v zadevi. Organ je prosilcu posredoval vse dokumente, razen pod zap. št. 1 in št. 5, v tem delu gre za prejete pobude, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo. Glede spisa 20102-418-2018 je organ pojasnil, da sklep o ustavitvi ni bil izdan, ostale dokumente pa je organ prosilcu v celoti posredoval. IP je skupaj z organom vpogledal v popis spisa in ugotovil, da je zadnji knjižen dokument z zap. št. 6. Iz te zadeve je organ prosilcu posredoval vse dokumente, razen pobude, torej dokumenta z zapr. št. 1. Po pojasnilu organa dokumenta pod zap. št. 4 ni, ampak je v spisu zgolj knjižena zabeležka o vračilu podpisanega zapisnika, sam zapisnik pa je prosilec prejel. V zvezi z zadevo 20102-113-2019 je organ pojasnil, da prosilcu prvotno res ni bila posredovana priloga, ki pa mu je bila posredovana elektronsko dne 28. 1. 2020. O tem se je IP prepričal z vpogledom v predmetni spis, pri čemer je ugotovil, da so bili prosilcu iz te zadeve posredovani vsi dokumenti, razen pobude pod zap. št. 1. Glede zadeve 20102-047-2018 je organ pojasnil, da pod navedeno številko ni bil izveden postopek inšpekcijskega nadzora zoper OŠ Vide Pregarc, zato organ te številke ni navajal med vodenimi inšpekcijskimi postopki zoper predmetno šolo. Dokument št. 3 v predmetni zadevi, na katerega se sklicuje prosilec, pa se nanaša na preverbo šol v naravi, pri čemer gre za inšpekcijske postopke, ki so se vodili v letu 2017, pod drugimi opravilnimi številkami in ne pod 047. Seznam inšpekcijskih postopkov, ki so se vodili zoper predmetno šolo, pa je prosilec prejel (o čemer se je IP prepričal z vpogledom v dokument št. 090-053/2019/2 z dne 10.1.2020, ki je bil prosilcu posredovan). IP je organ pozval, naj specificira, o katerih pobudah (številke dokumentov) je odločil v izreku izpodbijane odločbe. Izrek odločbe se namreč nanaša na »prejete pobude« v zadevi 20102-113-2019, 20102-372-2017 in 20102-418-2019, niso pa dokumenti enoznačno določeni. Organ je IP predložil fotokopije navedenih dokumentov (gre za pobude v zadevah 20102-372-2017, 20102-418-2018, 20102-113-2019) in IP jih je prevzel v spis.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Glede pritoženih navedb prosilca, da organ ni odločil o vseh dokumentih, ki so bili predmet zahteve

Ker prosilec v pritožbi navaja, da dvomi, da mu je organ posredoval vse dokumente, ki so bili predmet njegove zahteve, je IP v postopku najprej obravnaval to vprašanje. Kot izhaja iz ugotovitev na ogledu in camera in iz predloženih popisov spisov iz evidence dokumentarnega gradiva, je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, razen prejetih pobud, dostop do katerih je zavrnil z izpodbijano odločbo. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da ker prosilcu niso bili posredovani sklepi o ustavitvi postopka, v predmetnih zadevah obstajajo še drugi dokumenti. IP je namreč z vpogledom v popis spisov ugotovil, da sklepi o ustavitvi niso bili izdani, kljub temu pa v zadevah ni evidentiranih drugih dokumentov, o katerih organ naj ne bi odločil. Organ je po mnenju IP tudi prepričljivo pojasnil, zakaj prosilcu ni posredoval dokumenta pod št. 20102-113-2019/4. Z vpogledom v predmetni spis je IP namreč ugotovil, da pod to zap. št. ni knjižen samostojen dokument, ampak gre le za zaznambo o vračilu podpisanega zapisnika, sam zapisnik pa je prosilec prejel. V zvezi z zadevo 20102-113-2019 je IP ugotovil, da prosilcu prvotno res ni bila posredovana priloga, mu je pa to organ posredoval naknadno, in sicer dne 28. 1. 2020. IP je nadalje ugotovil, da niso utemeljene pritožbene navedbe prosilca v delu, v katerem zatrjuje, da mu organ neupravičeno ni posredoval dokumentov iz zadeve 20102-047-2018, čeprav naj bi tudi v predmetni zadevi vodil inšpekcijski postopek zoper OŠ Vide Pregarc. Organ je glede tega namreč pojasnil, da se dokument št. 3, na katerega se sklicuje prosilec, nanaša na preverbo šol v naravi, pri čemer gre za inšpekcijske postopke, ki so se vodili v letu 2017, pod drugimi opravilnimi številkami in ne pod 047. Seznam inšpekcijskih postopkov, ki so se vodili zoper predmetno šolo, pa je prosilec prejel (o čemer se je IP prepričal z vpogledom v dokument št. 090-053/2019/2 z dne 10.1.2020, ki je bil prosilcu posredovan).

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega, je IP zaključil, da so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega dostavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb v delu, ki se nanaša na prejete pobude

V tem delu je organ z izpodbijano odločbo dostop v celoti zavrnil. Ker iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ v tem delu odločal, je IP na ogledu in camera organ pozval, naj to pojasni in te dokumente predloži. Z vpogledom v popis zadev št. 20102-372-2017, 20102-418-2018, 20102-113-2019 je IP ugotovil, da so v tem delu predmet presoje naslednji dokumenti:

• Dokument pod opr. št. 20102-113/2019/1 (3 strani),
• Dokument pod opr. št. 20102-418/2017/1 (2 strani),
• Dokument pod opr. št. 20102-372/2017/1 (3 strani) in št. 20102-372/2017/5 (1 stran).

Organ je dostop do teh dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo varovanja tajnosti vira prijave (tretji odstavek 5. a člena ZDIJZ) in varovanja osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), pri čemer je navedel, da delni dostop do predmetnih dokumentov ni mogoč.

Najprej je IP presojal izjemo varovanja tajnosti vira iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

IP je z vpogledom v spisovno dokumentacijo, in sicer v dokumente, ki so bili predmet obravnave organa v tem delu, ugotovil, da je organ pravilno zaključil, da je podana izjema varovanja vira prijave, vendar pa je nadalje napačno ocenil, da delni dostop ni mogoč in je posredovanje v celoti zavrnil.

Pri dokumentih pod opr. št. 20102-113/2019/1 (3 strani), št. 20102-418/2017/1 (2 strani) in št. 20102-372/2017/1 (3 strani) gre namreč za dokumente, pri katerih je z anonimizacijo vir prijave mogoče prekriti in ga s tem varovati na način, da ni več določljiv. Pri teh dokumentih je torej delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ mogoč. S prekritjem določenih podatkov v teh dokumentih se posledično ne da sklepati na prijavitelja, saj ne gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih bi bilo mogoče razbrati vir prijave. IP je posledično pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede dokumenta pod opr. št. 20102-372/2017/5 (1 stran) je IP z vpogledom v ta dokument ugotovil, da delni dostop ni mogoč, saj je iz njega vsaj posredno mogoče ugotoviti identiteto prijavitelja, zaradi česar bi bila z razkritjem dokumenta ogrožena tajnost vira prijave. V navedenem dokumentu ni mogoče uporabiti niti instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ni mogoče izločiti iz njega, ne da bi to ogrozilo zaupnost. Dokument se namreč vsebinsko nanaša na konkretne osebe in se iz njih da sklepati na določenega prijavitelja. Glede na navedeno je pritožba v tem delu neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je z vpogledom v presojane dokumente ugotovil, da ti vsebujejo tudi osebne podatke, pri čemer pa je IP njihovo prekritje naložil že iz razloga obstoja izjeme tajnosti vira prijave po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ.

Ker je IP že ugotovil, da gre v tem delu za varovane podatke, ki niso prosto dostopni, se do te izjeme ni podrobneje opredeljeval.

Ob tem IP še pojasnjuje, da se v dokumentih, ki so bili v tem delu predmet presoje, nahajajo tudi osebni podatki ravnateljice osnovne šole in javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu. Ker gre za osebne podatke, ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in je za njihovo razkritje podana zakonska podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatek. Posledično IP v dokumentih, ki jih mora organ posredovati prosilcu, ni naložil njihovega prekritja.

Pritožba prosilca je torej delno utemeljena, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZDIJZ, izpodbijano odločbo delno odpravil in organu naložil posredovanje dokumentov na način, določen v 1. točki izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke