prosilec - Upravna enota Maribor

POVZETEK:

Prosilec je zahteval, da mu organ po elektronski pošti posreduje statut in anekse k statutu konkretnega športnega društva. Organ je, sklicujoč se na varstvo avtorskih pravic, v zahtevano dokumentacijo omogočil le vpogled, s čimer se prosilec ni strinjal. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da statut in aneksi ne predstavljajo avtorskega dela, ker  ni izpolnjen kriterij individualnosti. Obvezno vsebino statuta kot temeljnega akta društva določa že ZDru-1. Poleg tega je IP po pregledu istovrstnih dokumentov, ki so javno objavljeni, ugotovil, da se obravnavani dokumenti glede na individualnost oziroma ustvarjalnost od drugih istovrstnih dokumentov ne razlikujejo toliko, da bi jih bilo mogoče šteti za avtorsko delo. Posamezni členi namreč niso napisani na poseben, izviren način in ne vsebujejo denimo kakšnih grafičnih elementov, ki bi jih bistveno razlikovali od drugih istovrstnih dokumentov. Prav tako sama raba besed in stavčnih struktur ni drugačna od običajne rabe teh elementov v temeljnih aktih društev. IP zaključuje, da gre za klasični temeljni akt društva ter njegove anekse in zato ne izkazuje ustvarjalnega podviga avtorja (npr. izvirnega prepleta njegovih vsebinskih oziroma oblikovnih potez). IP je pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje elektronskih kopij statuta in aneksov.

ODLOČBA:

Številka: 090-168/2019/6

Datum: 12. 8. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 7. 2019, zoper odločbo Upravna enota Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2501 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 090-194/2019-5 z dne 7. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 9. 7. 2019 se ugodi in se odločba Upravne enote Maribor št. 090-194/2019-5 z dne 7. 6. 2019 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronsko kopijo Statuta Nogometnega kluba Maribor Branik z dne 30. 6. 2008 in aneksov, sprejetih dne 23. 6. 2017, dne 24. 6. 2016 in dne 29. 1. 2013.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je dne 23. 4. 2019 prejel zahtevo, s katero je prosilec zahteval, da mu organ po elektronski pošti posreduje zadnji potrjen statut in morebitne anekse k statutu društva: Nogometni klub Maribor Branik.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-194/2019-5 z dne 7. 6. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je prosilca z dopisom z dne 13. 5. 2019 seznanil, da je v konkretnem primeru treba upoštevati določbe drugega odstavka 25. člen ZDIJZ. Zahtevani dokument izpolnjuje opredelitve avtorskega dela, kot ga določa prvi dostavek 5. člena Zakona o avtorskih sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP, v nadaljevanju ZASP). Prosilec je bil zato zaprošen, da organ seznani, kdaj želi opraviti vpogled v zadevo. Prosilec je vztrajal, da se mu zahtevana dokumentacija posreduje po elektronski pošti. Organ je ugotovil, da zahtevani dokument ne izpolnjuje prvega od obeh kriterijev, ki morata biti kumulativno izpolnjena za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer, da mora podatek izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in zato ni presojal obstoja drugega kriterija (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa). Nadalje je organ ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela, kot ga določa prvi odstavek 5. člena ZASP, to so: individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja individualnost, intelektualnost, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Pri zahtevanem dokumentu je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanega dokumenta je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja - avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje svojega stališča, ki je navedeno v zahtevanem delu, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo teh intelektualnih stvaritev. Prav tako obravnavani dokument vsebuje zadostno mero individualnosti, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti, saj je statut društva z vsemi spremembami ustvarjen točno za določeno društvo, ob upoštevanju zakonskih omejitev, kot jih določa Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg; v nadaljevanju ZDru-1). Organ je povzel 50. člen ZDru-1. V predmetni zadevi nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanega dokumenta ni podana. Ker zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo skladno z ZASP, je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ v primeru, če zahtevi ugodi, prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled, s čimer pa se prosilec ne strinja. Ne glede na odločitev organa ima prosilec pravico do vpogleda v zahtevano dokumentacijo. Organ je ugotovil, da iz spisovne dokumentacije registracije društva Nogometnega kluba Maribor Branik ne izhaja, da bi bila pravica do reprodukcije zahtevanega dokumenta prenesena na organ, zato je zahtevo prosilca zavrnil.

Dne 9. 7. 2019 je organ zoper izpodbijano odločbo prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da ni jasno, zakaj je upravni organ sploh presojal (kumulativno) izpolnjevanje pogojev za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Avtorskopravno varstvo pa tudi ni izjema, temveč način seznanitve z informacijo javnega značaja. Statut društva ni avtorsko delo, saj ne izpolnjuje že prvega kriterija, to je individualnost. Statut društva je akt o delovanju, ki ga sprejmejo ustanovitelji na ustanovnem občnem zboru, pri čemer se osebe, ki statut pripravijo, ne vodijo oz. izrekajo kot avtorji, statut pa mora vsebovati sestavine, ki jih ZDru-1 izrecno predpisuje, zato kot tak tudi ne izraža intelektualnosti (misli, občutkov, duhovnosti), ampak vsebuje zgolj v obliki členov oblikovana pravila. ZDru-1 tudi določa, da je delovanje društev javno (četrti odstavek 1. člena ZDru-1). Statut društva je obvezna priloga za registracijo društva oziroma za vpis v register, overjen statut društva se hrani v zbirki listin v elektronski obliki in je podlaga za izdajo odločbe o vpisu društva v register društev. Najkasneje takrat, ko je odločba izdana in je društvo vpisano v register, pa postane statut informacija javnega značaja, razen podatkov, za katere velja varstvo osebnih podatkov. Če bi torej statut društva poleg imena in priimka zastopnika društva, vseboval tudi druge osebne podatke, za katere velja omejitev iz 50. člen ZDru-1, bi moral organ prosilcu posredovati dokument s prekritimi osebnimi podatki oziroma zahtevo delno zavrniti. Ker je odločitev organa napačna, prosilec predlaga, da IP odločbo odpravi.

Organ je pritožbo z dopisom št. 090-194/2019-7 z dne 11. 7. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-168/2019/2 z dne 22. 7. 2019 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve. Organ je v prilogi dopisa št. 090-194/2019-9 z dne 29. 7. 2019 IP poslal Statut nogometnega kluba Maribor Branik z dne 30. 6. 2008 in anekse, sprejete dne 23. 6. 2017, dne 24. 6. 2016 in dne 29. 1. 2013.

IP je, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, Nogometnemu klubu Maribor Branik (v nadaljevanju stranski udeleženec) v prilogi dopisa št. 090-168/2019/4 z dne 1. 8. 2019 poslal izpodbijano odločbo in pritožbo ter ga pozval, da poda morebitne ugovore in se pisno izreče o pritožbi. IP je dne 12. 8. 2019 prejel odgovor stranskega udeleženca, ki je navedel, da se z odločitvijo organa in s pojasnilom iz obrazložitve izpodbijane odločbe v celoti strinja. Izpostavil je, da je bil prosilcu omogočen vpogled v zahtevani dokument. Stranski udeleženec meni, da bi prosilec moral izkazati pravni interes, vezan na njegovo zahtevo.

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede na to, da stranski udeleženec meni, da bi prosilec moral izkazati pravni interes, IP uvodoma pojasnjuje, da je v ZDIJZ uzakonjeno načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). To pomeni, da za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati pravnega interesa niti ni treba pravno utemeljiti zahteve, saj prosilčev namen, ki ga želi doseči s pridobitvijo zahtevanih informacij, za presojo zahteve ni pravno pomemben. V postopku po ZDIJZ se namreč presoja le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega dostopna vsem, ne le prosilcu. Prosilčev osebni interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Prosilec ima v postopku po ZDIJZ namreč pravico dostopati le do tistih dokumentov, do katerih ima dostop tudi vsaka druga fizična ali pravna oseba.

Prosilec je zahteval, da mu organ po elektronski pošti posreduje zadnji potrjen statut in morebitne anekse k statutu društva stranskega udeleženca. V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacije se nahajajo v materializirani obliki). Zahtevani dokumenti so naslednji: Statut nogometnega kluba Maribor Branik z dne 30. 6. 2008 (v nadaljevanju Statut) in aneksi, sprejeti dne 23. 6. 2017, dne 24. 6. 2016 in dne 29. 1. 2013 (v nadaljevanju aneksi).

IP se strinja s prosilcem, da ni jasno, zakaj je organ sploh ugotavljal izpolnjevanje pogojev za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da je organ ugotovil, da navedena izjema ni podana, se IP do te izjeme niti ni opredeljeval, saj to ni sporno. Vprašanje, ki ga je treba rešiti v konkretnem primeru, pa je, ali je prosilec upravičen prejeti zahtevane dokumente v obliki elektronskega zapisa. Organ je namreč to možnost prosilcu zavrnil iz naslova varstva avtorskih pravic in prosilcu ponudil le možnost vpogleda.

Iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ praviloma nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Eno izmed omejitev, ki vpliva na obliko seznanitve z informacijo, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Glede na navedeno se v primeru, če zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (fotokopija oz. elektronska kopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Organ je prosilcu pred izdajo izpodbijane odločbe ponudil možnost vpogleda v zahtevane informacije, vendar pa prosilec izrecno zahteva in se pritožuje zaradi neposredovanja zahtevanih dokumentov v elektronski obliki. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali so ti dokumenti zavarovani z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo.

V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo.

Ob vpogledu v zahtevani Statut in anekse IP pritrjuje stališču prosilca, da ne gre za avtorsko delo. V konkretnem primeru namreč ni izpolnjen kriterij individualnosti. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih avtorsko varovanih del, od avtorsko nevarovanih del, in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. V primeru pa, ko vsebuje stvaritev le nabor podatkov in dejstev, pri taki stvaritvi ni izpolnjen pogoj individualnosti in ta ni varovana kot avtorsko delo.

Kot je smiselno pravilno pojasnil prosilec, so zahtevani Statut in aneksi temeljni akt društva, ki ga sprejmejo ustanovitelji na ustanovnem zboru (8. člen ZDru-1) in ga kot obvezno sestavino priložijo zahtevi za registracijo društva (18. člen ZDru-1). Obvezno vsebino temeljnega akta društva določa 9. člen ZDru-1, in sicer:

- ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);

- namen in cilje delovanja društva;

- dejavnost oziroma naloge društva;

- pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;

- pravice in obveznosti članov;

- način upravljanja društva;

- zastopanje društva;

- financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;

- način zagotavljanja javnosti dela društva;

- način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;

- način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Po pregledu vsebine zahtevanega statuta IP ugotavlja, da vsebuje točno te vsebine, ki jih določa ZDru-1, kar pomeni, da kot tak ne izraža individualnosti, ampak vsebuje v obliki členov oblikovane določbe, katerih vsebina je vnaprej določena z zakonom.

IP poudarja, da se avtorskopravno varuje izraženost ideje in ne ideja sama.[1] Dejstvo torej, da so si pripravljavci Statuta in aneksov morda domislili denimo neke nove dejavnosti oziroma naloge društva ali načina zagotavljanja javnosti dela društva, še ne pomeni, da členi Statuta in aneksov, ki se morebiti na to nanašajo, kot izraz teh idej izpolnjujejo kriterij individualnosti. Za dosego tega kriterija bi morala biti vsebina izražena na svojevrsten in izviren način (npr. slikovno ipd.) – torej bi morala biti nova dejavnost oziroma naloga društva ali način zagotavljanja javnosti dela društva podana drugače (npr. z infografiko) in ne v obliki členov, ki so po vsebini podobni členom statutov društev, ki so že javno objavljeni.[2]

Po pregledu zahtevanega Statuta ter aneksov in drugih temeljnih aktov podobnih društev, ki so javno objavljeni, je IP ugotovil, da se obravnavani dokumenti glede na individualnost oziroma ustvarjalnost od drugih istovrstnih dokumentov ne razlikujejo toliko, da bi jih bilo mogoče šteti za avtorsko delo. Posamezni členi namreč niso napisani na poseben, izviren način in ne vsebujejo denimo kakšnih grafičnih elementov, ki bi jih bistveno razlikovali od drugih istovrstnih dokumentov. Prav tako sama raba besed in stavčnih struktur ni drugačna od običajne rabe teh elementov v temeljnih aktih društev. IP zaključuje, da gre za klasični temeljni akt društva ter njegove anekse in zato ne izkazuje ustvarjalnega podviga avtorja (npr. izvirnega prepleta njegovih vsebinskih oziroma oblikovnih potez). Na tem mestu IP pritrjuje tudi navedbi prosilca, da se osebe, ki statut pripravijo, praviloma ne vodijo oz. izrekajo kot avtorji, poleg tega pa niti organ niti stranski udeleženec nista navedla, kdo (katera fizična oseba) naj bi sploh bil avtor zahtevanega Statuta in aneksov.

IP na podlagi navedenega zaključuje, da kriterij individualnosti v konkretnem primeru ni izpolnjen. Posledično IP ugotavlja, da zahtevani Statut in aneksi ne predstavljajo avtorskega dela, zaradi česar ni ovir, da bi jih organ prosilcu posredoval v elektronski obliki.

IP je po uradni dolžnosti ugotavljal še obstoj drugih izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena in 5. a členu ZDIJZ. Ugotovil je, da je na koncu obravnavanega Statuta in vseh aneksov z imenom in priimkom naveden predsednik kluba. 37. člen Statuta določa, da je predsednik kluba tudi zastopnik kluba. Osebno ime zastopnika kluba (društva) ni varovan osebni podatek, saj gre za podatek, katerega vpis v register društev je obvezen (tretji odstavek 46. člena ZDru-1), na podlagi drugega odstavka 50. člena ZDru-1 pa tudi javen. IP po pregledu celotne vsebine Statuta in aneksov ni našel podatkov, ki bi bili izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5 s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Glej 9. člen ZASP – ideje so avtorskopravno nevarovane.

[2] Npr. statut Nogometnega kluba Triglav Kranj: https://www.nktriglav.si/documents/nktriglav/klub/docs/Statut%20NK%20Triglav%20Kranj.pdf ali statut Športnega društva Nogometni klub Ljubljana: http://www.nkolimpija.si/data/file/NOVI%20STATUT%20DRU%C5%A0TVA.pdf.