Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o. - Telekom Slovenije d.d.

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval podatek o višini sredstev v zvezi z nakupom oz. najemom ali zakupom optičnih vlaken na območju Občine Komen v letih 2008 do 2018 in kopijo pogodb, iz katerih to izhaja. Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil, saj gre za njegovo osnovno dejavnost (telekomunikacijska dejavnost po vodih), ki je hkrati njegova poslovna skrivnost. Prosilec se je na zavrnilni odgovor zavezanca pritožil in v pritožbi predvsem navajal, da gre za razpolaganje z javno infrastrukturo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba upoštevati tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ, saj gre za zavezanca, katerega informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zahtevane informacije pa se ne nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve. Hkrati pa, ker gre za osnovno dejavnost zavezanca, ki se izvaja na visoko konkurenčnem trgu, bi razkritje temeljnih informacij iz zahtevanih pogodb huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu. IP je tudi ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za razpolaganje z javno infrastrukturo, saj je bil del optičnih vlaken v lasti zasebnih gospodarskih družb.

ODLOČBA:

Številka: 0902-1/2019/8

Datum: 28. 5. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Odvetniške družbe Mužina, Žvipelj in partnerji d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 31. 1. 2019, zoper zavrnilno odločitev Telekoma Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), št. 170-jn-IJZ z dne 22. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 31. 1. 2019 zoper zavrnilno odločitev Telekoma Slovenije, d. d., št. 170-jn-IJZ z dne 22. 1. 2019 se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 21. 12. 2018 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer do pogodb z družbo Vahta telekomunikacije in nove tehnologije, d. o. o. glede optičnih vlaken na območju občine Komen v obdobju od leta 2008 do 2018. Prosilec je prosil, da se mu na elektronski naslov oz. naslov družbe posreduje:

1. podatek o višini sredstev, ki jih je zavezanec plačal družbi Vahta d. o. o. v zvezi z nakupom oz. najemom (zakupom) optičnih vlaken v obdobju od leta 2008 do vključno 2018, na območju Občine Komen,
2. kopijo navedene/navedenih pogodb v delu, v katerem ne predstavljajo izjeme po ZDIJZ (poslovna skrivnost), oz. da se deli, ki predstavljajo izjemo, ustrezno zakrijejo.

Prosilec je še navedel, da del pogodbe, ki se nanaša na višino plačanih sredstev s strani zavezanca, ne more predstavljati poslovne skrivnosti in v vsakem primeru predstavlja informacijo javnega značaja.

Zavezanec je dne 22. 1. 2019 prosilcu poslal odgovor s številko 170-jn-IJZ, v katerem je navedel, da se pogodbe nanašajo na osnovno oz. glavno dejavnosti zavezanca, ki jo ta opravlja na trgu. Tovrstne informacije skladno s prakso IP (odločba št. 0902-2/2014/2) ne sodijo med informacije javnega značaja, prav tako pa zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca, razkritje tovrstnih informacij pa bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju družbe na trgu elektronskih komunikacijskih storitev.

Prosilec je zoper odločitev zavezanca dne 31. 1. 2019 vložil pritožbo, saj se z zavrnitvijo dostopa ne strinja. Prosilec je navedel, da so zahtevane informacije nedvomno informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje stvarnega premoženja poslovnega subjekta oz. izdatke poslovnega subjekta za naročilo, oz. drugega pravnega posla, s katerim se dosega enak učinek.

Prosilec je navedel, da je družba Vahta ta vlakna položila in zgradila kable kot podizvajalec pri gradnji Odprtega širokopasovnega omrežja Komen, ki je javni projekt, financiran iz javnih (tudi evropskih) sredstev. Da so podatki o plačilih v zvezi z izgradnjo odprtih širokopasovnih omrežjih, in sicer prav družbi Vahta, je odločil že IP v odločbi št. 090-205/2013/4 z dne 10. 3. 2014. Prosilec meni, da je nedvomno upravičen do informacije, ali oz. kako je družba Vahta razpolagala z vlakni, položenimi v kablih oz. ceveh javnega omrežja ter ali je zavezanec ta vlakna kupil/zakupil in če da, za kakšno ceno oz. plačilo. Dodatni element, ki ob navedenem izkazuje obstoj informacije javnega značaja, je tudi v dejstvu, da Občina Komen za kable, ki so položeni v javnih ceveh na občinski zemlji, ni dobila nikakršnega plačila. Prosilec je prepričan, da je v interesu javnosti, da se omogoči dostop do informacije o uporabi javnega premoženja v zasebno korist, zato se pri tem ni mogoče sklicevati na »tržnost« zadeve. Po mnenju prosilca je nepojmljivo, da bi bil ob sklicevanju na »tržnost zadeve« onemogočen dostop javnosti do podatkov o ceni prodaje oz. oddaje optičnih vlaken, položenih v občinskem kablu na občinski zemlji, pri čemer občina za to ni dobila nikakršnega nadomestila.  Prosilec še dodaja, da družba Vahta d. o. o. ni nikdar pridobila služnosti užitka, saj status teh vlaken še ni urejen. Nenazadnje je izgradnja oz. vzdrževanje infrastrukture za položitev optičnih vlaken javni strošek, brez podatka o vrednosti optičnih vlaken, ki so predmet pogodbe med družbo Vahta d. o. o. in zavezancem, pa tudi ni mogoče ugotoviti deleža tega stroška, ki odpade na ta vlakna in katerega povračilo bi lahko zahtevala občina. Prosilec še zatrjuje, da zavezanec ni izkazal obstoja akta, ki bi potrjeval obstoj poslovne skrivnosti. Prosilec zaključuje, da želi dostopati do informacij o porabi javnih sredstev s strani zavezanca (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in do informacij, za razkritje katerih je podan prevladujoči javni interes (drugi odstavek 6. člena v zvezi z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ).

Po prejemu pritožbe je IP slednjo posredoval v seznanitev zavezancu in ga pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca ter da IP posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije.

Zavezanec je z dopisom z dne 21. 2. 2019 IP posredoval dokumentacijo, označeno z žigom poslovna skrivnost, kot tudi akt zavezanca o varovanju poslovne skrivnosti in Sporazum o varovanju poslovne skrivnosti, sklenjen z družbo Vahta d. o. o. Zavezanec je še pojasni, da sodi predmet pogodbe v del osnovne dejavnosti zavezanca, saj ne gre za del podpornih dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bile zgolj povezane z dejavnostjo zavezanca, temveč gre za absolutno potrebno dejavnost, saj brez nje zavezanec ne bi mogel izvajati svoje osnovne dejavnosti, ki jo izvaja na trgu. Razkritje dokumentov bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu, saj je trg elektronskih komunikacijskih storitev visoko konkurenčen, še posebej trg širokopasovnih storitev. Zavezanec je dodal, da bi razkritje podatkov o izplačilih oz. dogovorjeni ceni razkrilo ceno, po kateri zavezanec sklepa tovrstne posle. Poznavanje doseženih in izpogajanih cen pa bi občutno izboljšalo pogajalski položaj drugih prodajalcev pri prihodnjih prodajah vlaken zavezancu. To bi občutno poslabšalo konkurenčni položaj zavezanca pri pogajanjih z drugimi operaterji pri poslih na trgu zakupljenih vodov oz. nakupih/zakupih vlaken.

Po pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da se dokumentacija nanaša tudi na tretjo osebo, na katere pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba, zato je IP  dopisom št. 0902-1/2019/4 z dne 11. 3. 2019 stranskega udeleženca, družbo Vahta d. o. o., pozval k priglasitvi stranske udeležbe v postopku. Stranski udeleženec je udeležbo priglasil z dopisom z dne 25. 3. 2019. V dopisu je navedel, da nasprotuje razkritju zahtevanih dokumentov, saj predstavljajo poslovno skrivnost. V prilogi je IP posredoval tudi svoj Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je družba Telekom Slovenije, d. d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da zavezanec z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi sam, in sicer z vpogledom v zahtevane informacije. Sporno med strankama je, ali zahtevani podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Prosilec je zahteval dostop do višine sredstev za nakup oz. najem (zakup) optičnih vlaken in pogodbo v povezavi s tem. Zavezanec je IP sicer posredoval dva dokumenta, vendar IP ugotavlja, da je v povezavi z zahtevo prosilca zgolj eden od posredovanih dokumentov, in sicer gre za dokument - pogodbo, ki se nanaša na nakup oz. najem (zakup) optičnih vlaken. Drugi dokument namreč ni v povezavi z nakupom, najemom oz. zakupom optičnih vlaken, temveč ureja drugačno vsebino. Pogodba, ki se nanaša na nakup oz. najem (zakup) optičnih vlaken, predstavlja sklenjen pravni posel, ki se nanaša na pridobivanje stvarnega premoženja poslovnega subjekta oz. sklenjen pravni posel, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga ali drugih storitev. Tovrstne pogodbe sodijo med tiste pravne posle, za katere 1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ določa, da predstavljajo informacijo javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Ob ugotovitvi, da zahtevani podatki sodijo med informacije javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil do obstoja izjem, določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, oz. je ugotavljal, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih informacij ni mogoče obravnavati kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zavezanec in stranski udeleženec sta v postopku namreč zatrjevala, da je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva poslovne skrivnosti.

Skladno z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Drugi odstavek istega člena določa, da ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se skladno s tretjim odstavkom istega člena ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Iz pritožbene dokumentacije izhaja, da sta zavezanec in stranski udeleženec sprejela Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti, s katerim sta zahtevano dokumentacijo opredelila kot poslovno skrivnost. Navedena dokumentacija je poslovna skrivnost tudi na podlagi dne 28. 11. 2018 sprejetega Pravilnika o poslovni skrivnosti zavezanca (4. člen) in na podlagi 1. 4. 2010 sprejetega Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca (3. člen). Dokumentacija je vidno označena z žigom »poslovna skrivnost«. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

IP ugotavlja, da žig z oznako poslovna skrivnost in sprejeti sporazum ter pravilnik zadostujeta za izpolnitev subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti, saj gre za posamično odredbo, ki jo je poslovni subjekt dal zahtevani pogodbi, na podlagi sprejetega pravilnika. Opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju je pravica, ki pripada vsaki gospodarski družbi, da določene podatke, po svoji presoji, označi za svojo poslovno skrivnost. IP je v konkretnem primeru štel, da je pogodba ustrezno označena kot poslovna skrivnosti, s čimer je podan subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, ki predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja (2. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ). Ker je za izjemo varstva poslovne skrivnosti dovolj, da je podana poslovna skrivnost po enem izmed kriterijev, se IP zaradi načela ekonomičnosti ni spustil v vprašanje, ali je podana poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju, saj je poslovno skrivnost potrdil že z obstojem subjektivnega kriterija.

Ne glede na dejstvo, da določen dokument predstavlja poslovno skrivnost zavezanca, prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer podatek o (1) vrsti posla, (2) pogodbenem partnerju, (3) pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, (4) datumu in trajanju posla in (5) enaki podatki iz aneksa k pogodbi. Navedeni podatki štejejo za absolutno javne informacije (informacije, ki so javne kljub obstoju izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), razen v primerih (izjema od izjeme), kadar zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle s katerimi se dosega enak učinek (tretji odstavek 6.a čl. ZDIJZ).

V konkretnem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt, katerega informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ. Citirani četrti odstavek 10.a člena namreč napotuje na posredne ali neposredne proračunske uporabnike in registrirane zavezance iz prvega odstavka 10.a člena, to pa so javni gospodarski zavodi, javna podjetja in tisti poslovni subjekti iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, ali upravljavskih pravicah, posamično ali skupaj 100%. Zavezanec je poslovni subjekt iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ (gospodarska družba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), vendar delež oseb javnega prava ni 100%, temveč je 72,71690% (vir: Register zavezancev za informacije javnega značaja, AJPES, https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5014018000/2019-05-27). Zahtevana pogodba prav tako ne predstavlja pravnega posla, ki obsega donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge posle, s katerimi se dosega enak učinek, temveč gre za pravni posel, ki se nanaša na izdatke subjekta za naročilo blaga.

Glede na navedeno izhaja, da gre za subjekt, ki se lahko sklicuje na tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ (gospodarska družba, ki ni v 100% lasti oseb javnega prava, ter da gre za pogodbo, ki lahko pride v poštev v zvezi s sklicevanjem na tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ (ne gre za donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge posle, s katerimi se dosega enak učinek). IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je podan tudi zadnji kriterij, in sicer da je zavezanec izkazal, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu.

Namen ZDIJZ je poleg tega, da se pravnim in fizičnim osebam zagotovi uresničevanje ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi zavezancev (šesti odst. 1.a člena ZDIJZ). Vsak gospodarski subjekt svoje poslovanje razprši na dva osnovna dela – poslovno dejavnost, ki jo opravlja na trgu »navzven« (dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljevanju: Uredba) in poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala). Namen ZDIJZ-C ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja organa na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu - v tem delu je treba poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava priznati polno svobodo gospodarske pobude. Namen ZDIJZ-C je praviloma v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za »interne« potrebe. Tak namen zakonodajalca tudi jasno izhaja iz obrazložitve k predlogu ZDIJZ-C (EVA 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013).

Mejni primeri med obema osnovnima deloma poslovanja poslovnega subjekta pa so posli, ki jih ZDIJZ izrecno opredeljuje v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena. Gre namreč za posle, ki so osnovni dejavnosti poslovnega subjekta sicer v podporo, vendar lahko že presegajo zgolj potrebe samega obratovanja poslovnega subjekta, hkrati pa še ne pomenijo nujno same osnovne dejavnosti poslovnega subjekta. Gre torej za npr. upravljanje s stvarnim premoženjem za lastne potrebe zavezanca (na primer najem ali nakup lastnih poslovnih prostorov), izdatke za naročilo blaga in gradenj za lastne obratovalne potrebe (na primer nakup pisarniškega, sanitetnega, promocijskega materiala ali na primer naročilo obnove fasade lastnih poslovnih prostorov), izdatke za agentske, svetovalne ali druge storitve (na primer računovodske ali pravne storitve, storitve najema čistilnega servisa lastnih prostorov, svetovanje pri poslovnih odločitvah, posredovanje pri izvedbi konkretnega posla, analize in podobno) ter izdatke na podlagi sklenjenih sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb.

Pridobivanje stvarnega premoženja (telekomunikacijskega omrežja) per se sicer res ustreza definiciji »pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem«, vendar je v konkretnem primeru pridobitev stvarnega premoženja dejansko del osnovne dejavnosti zavezanca in ne zgolj podporna dejavnost oziroma dejavnost povezana z obratovanjem zavezanca. Glavna dejavnost zavezanca, kot izhaja iz izpisa AJPES, predstavlja dejavnost pod šifro 61.100 (telekomunikacijske dejavnosti po vodih). Pridobivanje stvarnega premoženja, ki omogoča temeljno dejavnost zavezanca, torej ne predstavlja podporne dejavnost poslovnega subjekta, temveč predstavlja nujno potrebno dejavnost, brez katere poslovni subjekt nikakor ne more izvajati svoje osnovne dejavnosti, ki jo izvaja na trgu.

IP je sledil zavezancu, da predstavlja trg elektronskih komunikacijskih storitev visoko konkurenčni trg; poznavanje podatkov, ki jih zahteva prosilec (višina sredstev, ki jih je zavezanec plačal stranskemu udeležencu v zvezi z nakupom oz. najemom (zakupom) optičnih vlaken) pa bi občutno poslabšalo konkurenčni položaj zavezanca pri nadaljnjem nakupu oz. najemu (zakupu) optičnih vlaken, saj bi slednje občutno izboljšalo pogajalski položaj drugih prodajalcev oz. najemodajalcev pri prihodnjih prodajah optičnih vlaken zavezancu.

Smiselno enaka ugotovitev izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr, št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (tč. 28), v kateri sodišče navaja, da peti odstavek 1.a člena in prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ nista v neskladju z Ustavo, saj je »v zvezi s težo posledic omejitve pravice iz prvega odstavka 74. člena Ustave izrazito pomembno, da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oz. podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti.«

Prosilec je zahteval podatke, ki se nanašajo na konkretni posel nakupa stvarnega premoženja zavezanca, preko katerega zavezanec opravlja svojo glavno dejavnost na trgu – telekomunikacijsko dejavnost po vodih. Podatki, ki jih je zahteval prosilec, tako očitno ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti zavezanca, razkritje teh pa bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu. Glede na navedeno je podan primer izjeme od izjeme iz tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, torej primer, ko zavezancu glede zahtevanega dokumenta,  ki predstavlja informacijo javnega značaja na podlagi prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ni treba razkriti niti osnovnih podatkov o sklenjenem pravnem poslu iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

IP ni sledil navedbam prosilca, da je bistveno, da je šlo za javni projekt, ki je bil financiran iz javnih sredstev, ter da je posledično prosilec nedvomno upravičen vedeti, kako stranski udeleženec razpolaga z infrastrukturo, ki je bila zgrajena z javnimi sredstvi na pretežno javni zemlji. Projekt izgradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Komen je bil sicer izveden v okviru projekta, ki je bil delno financiran iz evropskih sredstev, vendar ni bil izključno financiran iz javnih sredstev, temveč je šlo za projekt izveden v javno-zasebnem partnerstvu. IP je glede dokumentacije iz postopkov izgradnje omrežja elektronskih komunikacij že odločal in ugotovil, da se morajo tovrstni postopki voditi transparentno, v skladu z veljavno zakonodajo in da tudi zasebni partner v tem postopku, ne more pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti, zlasti ne v delu, ki izkazuje višino zasebnega vložka.[1] Vendar je treba razlikovati med dokumentacijo same izgradnje omrežja elektronskih komunikacij, ki je potekala kot javno-zasebni projekt in mora biti zaradi tega podvržena višji stopnji transparentnosti ali dokumentacijo glede morebitnega nadaljnjega razpolaganja z zgrajeno infrastrukturo s strani zasebnega investitorja oz. nadaljnjega lastnika. Omrežje je namreč po izgradnji prešlo v last lokalne skupnosti in  zasebnega soinvestitorja, v razmerju vloženih sredstev. Morebitno nadaljnje razpolaganje z delom infrastrukture, ki je v lasti zasebnega subjekta, ne zapade več pod enako stopnjo transparentnosti, kot se je zahtevala v fazi izgradnje, sploh ob upoštevanju, da je družba Vahta d. o. o. gospodarska družba, ki ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Ni torej mogoče slediti navedbam prosilca, da ima javnost nedvomno pravico vedeti, kako je družba v nadaljevanju razpolagala z infrastrukturo, ki je prešla v njeno last, saj gre v tem primeru za razpolaganje z zasebno lastnino.

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je bil postopek na prvi stopnji pravilen, da je odločitev zavezanca pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je odločitev zavezanca sicer zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v obrazložitvi te odločbe navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Glej npr. odločbo IP št. 090-76/2019/8 z dne 5. 4. 2019.