Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Študentska organizacija Slovenije

+ -
Datum: 26.09.2019
Številka: 090-127/2019
Kategorije: Varstvo nadzornega postopka, Osebni podatek, Ničnost

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ odločil v ponovljenem postopku. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so glede prve in tretje točke izreka izpodbijane odločbe podani razlogi za ničnost.  Glede dostopa do 50 letnih poročil neposrednih in posrednih porabnikov sredstev ŠOS, ki so bila v letu 2018 oddana skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev ŠOS in njenih organizacijskih enot je organ dostop zavrnil in se skliceval na izjemo varstva nadzornega postopka po 5.a členu ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku poudaril, da nadzor na katerega se je skliceval organ ne pomeni oblastne, javnopravne naloge »finančnega nadzora« nad delovanjem organa v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Iz pravnih podlag delovanja Nadzorne komisije ŠOS tudi ne izhaja, da bi bila komisija »specializirana za finančni nadzor«, prav tako ni opredeljen sam postopek nadzora, ki bi omogočal ugotavljanje, da je »nadzorni postopek še v teku«.. Stališče organa je v nasprotju tudi s sodno prakso Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi št. IIU 36/2018-23 z dne 20. 3. 2019 sledilo stališču IP: izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ je mogoče uporabiti le za tiste nadzorne postopke, ki se opravljajo v okviru oblastnih, javnopravnih nalog na področju finančnega nadzora. Sodišče je nadalje ugotovilo, da iz določbe drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ izhaja, da je mogoče o »nadzornemu organu« govoriti le, ko ima ta podlago za izvedbo nadzornega postopka pri določenem subjektu v zakonu. Zakon mora določiti tako organ, ki nadzorni postopek izvaja, kot tudi sam postopek, v okviru zakonskih pooblastil pa se lahko nato organ sam odloča, kdaj bo opravil nadzor, nad katerim subjektom in kaj bo preverjal. Nadzorni organ v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ mora zato biti neodvisen, nepristranski, in samostojen ter mora izvajati nadzor neodvisno od volje nadzorovanega subjekta, torej v okviru javnopravnega pooblastila, na podlagi lastne odločitve oz. po uradni dolžnosti in brez plačila«.  IP je zaključil, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa po drugem odstavku 5. a člena ZDIJZ, zaradi česar je organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabil materialno pravo. IP je ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, zato jih mora organ pred posredovanjem prosilcu, upoštevaje pravilo delnega dostopa oz. 7. člena ZDIJZ, prekriti

ODLOČBA:

Številka: 090-127/2019/5

Datum: 27. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), četrte točke prvega odstavka 279. člena ZUP, prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 8. 5. 2019, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 25. 4. 2019, št. ŠOS-2019-93-IJZ, Študentske organizacije Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 8. 5. 2019 se delno ugodi in se odločba Študentske organizacije Slovenije z dne 25. 4. 2019, št. ŠOS-2019-93-IJZ v drugi točki izreka delno odpravi, v prvi in tretji točki izreka pa se odločba izreče za nično.
  1. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednja letna poročila neposrednih in posrednih porabnikov sredstev organa, ki so bila v letu 2018 oddana skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev organa in njenih organizacijskih enot, in sicer za:
  1. Študentsko organizacijo Slovenije; ki obsega 105 strani
  2. Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani; ki obsega 310 strani
  3. Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru; ki obsega 210 strani
  4. Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem; ki obsega 74 strani
  5.             Zvezo Študentskih klubov Slovenije; ki obsega 92 strani
  6. Študentski klub Kamnik; ki obsega 88 strani
  7. Klub študentov občine Piran; ki obsega 24 strani
  8. Klub študentov Kranj; ki obsega 139 strani
  9. Klub škofjeloških študentov; ki obsega 67 strani
  10.  Klub izolskih študentov in dijakov, ki obsega 37 strani
  11. Klub študentov občine Koper; ki obsega 90 strani
  12. Klub študentov Sežana; ki obsega 55 strani
  13. Društvo novomeških študentov; ki obsega 69 strani
  14. Klub jeseniških študentov; ki obsega 101 strani
  15. Klub študentov Dravinjske doline; ki obsega 110 strani
  16. Klub idrijskih študentov; ki obsega 27 strani
  17. Klub tolminskih študentov; ki obsega 44 strani
  18. Klub ajdovskih študentov in dijakov; ki obsega 45 strani
  19. Klub vrhniških študentov; ki obsega 54 strani
  20. Klub zasavskih študentov; ki obsega 30 strani
  21. Šaleški študentski klub; ki obsega 89 strani
  22. Klub belokranjskih študentov; ki obsega 75 strani
  23. Klub ptujskih študentov; ki obsega 36 strani
  24. Klub litijskih in šmarskih študentov; ki obsega 79 strani
  25. Klub koroških študentov; ki obsega 49 strani
  26. Klub kočevskih študentov; ki obsega 62 strani
  27. Klub študentov občin Postojna in Pivka; ki obsega 102 strani
  28. Študentski klub GROŠ; ki obsega 36 strani
  29. Klub študentov občine Trebnje; ki obsega 30 strani
  30. Ribniški študentski klub; ki obsega 118 strani
  31. Študentski klub Žalec; ki obsega 85 strani
  32. Klub študentov Ilirska Bistrica; ki obsega 69 strani
  33. Klub logaških študentov; ki obsega 65 strani
  34. Klub posavskih študentov; ki obsega 76 strani
  35. Klub tržiških študentov; ki obsega 47 strani
  36. Klub študentov Slovenska Bistrica; ki obsega 43 strani
  37.  Klub študentska organizacija Hrastnik; ki obsega 56 strani
  38. Klub prekmurskih študentov; ki obsega 55 strani
  39. Prleški študentski klub; ki obsega 100 strani
  40. Študentski« klub mladih Šentjur; ki obsega 138 strani
  41. Klub študentov Lendava; ki obsega 37 strani
  42. Klub zgornjesavinjskih študentov; ki obsega 101 strani
  43. Klub mariborskih študentov; ki obsega 112 strani
  44. Klub trboveljskih študentov; ki obsega 105 strani
  45. Laški akademski klub; ki obsega 60 strani
  46. Študentski klub Slovenskih goric; ki obsega 36 strani
  47. Klub študentov občine Celje; ki obsega 61 strani
  48. Študentski klub Sevnica; ki obsega 63 strani
  49. Študentsko – mladinski klub Klinka; ki obsega 56 strani
  50. Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca; ki obsega 35 strani,

pri čemer mora organ pri vseh zgoraj navedenih dokumentih vsakokrat prekriti: vsa imena in priimke, vse naslove fizičnih oseb (stalne ali začasne), vse številke EMŠO, vse davčne številke fizičnih oseb, vse telefonske številke fizičnih oseb, vse elektronske naslove fizičnih oseb, statuse (študent, dijak, zaposlen), obraze na fotografijah, razen imena in priimke oseb, funkcije in podpise, ki so v dokumentih navedeni kot zakoniti zastopniki oziroma kot odgovorne osebe pravnih oseb (sem ne sodijo imena in priimki vodij projektov, ker ne gre za zastopanje pravne osebe).

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 17. 12. 2018 po elektronski poti na organ vložil zahtevo na podlagi ZDIJZ, in sicer je zahteval, da mu organ na elektronski naslov posreduje vsa letna poročila neposrednih in posrednih porabnikov sredstev organa, ki so bila v letu 2018 oddana skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev organa in njenih organizacijskih enot.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 18. 1. 2019, št. ŠOS-2019-7-IJZ, s katero je v prvi točki izreka odločbe zahtevi delno ugodil tako, da je prosilcu omogočil delni dostop do letnih poročil neposrednih in posrednih porabnikov sredstev organa, ki so bila v letu 2018 oddana skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev organa in njenih organizacijskih enot, na način, da se prekrijejo osebni podatki, razen osebnega imena, funkcije in podpisa zastopnika neposrednih ali posrednih porabnikov sredstev organa, za naslednje porabnike sredstev organa:

  • Notranjski študentski klub;
  • Društvo študentov Brežice;
  • Klub študentov šmarske regije in Obsotelja;
  • Klub goriških študentov;
  • Klub radovljiških študentov;
  • Klub ormoških študentov.

V drugi točki izreka odločbe je organ odločil, da se zahteva prosilca z dne 17. 12. 2018 v preostalem delu zavrne. V tretji točki izreka odločbe je organ odločil, da je prosilec v roku 8 dni od vročitve odločbe, dolžan organu - Študentski organizaciji Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, IBAN: SI56 3300 0000 5147 684, referenca: Sl 00 1-2019, SVVIFT/BIC: HAABSI22, koda namena: OTHR, namen plačila: STROŠKI - ZDIJZ, plačati stroške postopka za dostop do informacij javnega značaja, v znesku 79,53 EUR.

Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 24. 1. 2019 zoper zavrnilni del in odločitev o stroških. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-36/2019/2 z dne 20. 3. 2019, s katero je pritožbi ugodil in odločbo organa v drugi točki izreka odpravil ter v tem delu vrnil zadevo v ponovno določanje. IP je odpravil tudi tretjo točko izreka, ki se je nanašala na stroške postopka. Odločitev organa v prvi točki izreka pa je postala dokončna in pravnomočna.

V ponovnem odločanju je organ izdal odločbo št. ŠOS-2019-93-IJZ z dne 25. 4. 2019, s katero je v izreku odločil:

- v prvi točki, da se zahtevi delno ugodi tako, da se prosilcu omogoči delni dostop do letnih poročil neposrednih in posrednih porabnikov sredstev organa, ki so bila v letu 2018 oddana skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev organa in njenih organizacijskih enot, in sicer, da se v letnih poročilih porabnikov:

  1. Notranjski študentski klub, ki obsega število strani: 56;
  2. Društvo študentov Brežice. ki obsega število strani: 55;
  3. Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, ki obsega število strani: 29;
  4. Klub goriških študentov, ki obsega število strani: 273;
  5. Klub radovljiških študentov, ki obsega število strani: 38;
  6. Klub ormoških študentov, ki obsega število strani: 57.

prekrijejo osebni in identifikacijski podatki fizičnih oseb po 6. členu ZVOP, razen osebnega imena, funkcije in podpisa zastopnika neposrednih ali posrednih porabnikov sredstev organa.

- v drugi točki, da se zahteva prosilca z dne 17. 12. 2018 glede vseh drugih porabnikov sredstev organa, zavrne.

- v tretji točki izreka pa, da je prosilec v roku 8 dni od vročitve odločbe, dolžan organu - Študentski organizaciji Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, IBAN: SI56 3300 0000 5147 684, referenca: Sl 00 1-2019, SVVIFT/BIC: HAABSI22, koda namena: OTHR, namen plačila: STROŠKI - ZDIJZ, plačati stroške postopka za dostop do informacij javnega značaja, v znesku 79,53 EUR.

V obrazložitvi odločbe je organ ugotovil, da so v skladu s Pravilnikom o namenski in gospodami porabi sredstev ŠOS in njenih organizacijskih oblik, oddana letna poročila naslednjih neposrednih uporabnikov:

  1.             Študentska organizacija Slovenije;
  2. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani;
  3. Študentska organizacija Univerze v Mariboru;
  4. Študentska organizacija Univerze na Primorskem;
  5.             Zveza Študentskih klubov Slovenije;
  6. Študentski klub Kamnik;
  7. Klub študentov občine Piran;
  8. Klub študentov Kranj;
  9. Klub škofjeloških študentov;
  10.  Klub izolskih študentov in dijakov
  11. Klub goriških študentov;
  12. Klub študentov občine Koper;
  13. Klub študentov Sežana;
  14. Klub radovljiških študentov;
  15. Društvo novomeških študentov;
  16. Klub jeseniških študentov;
  17. Klub študentov Dravinjske doline;
  18. Klub idrijskih študentov;
  19. Klub tolminskih študentov;
  20. Klub ajdovskih študentov in dijakov;
  21. Klub vrhniških študentov;
  22. Klub zasavskih študentov;
  23. Šaleški študentski klub;
  24. Društvo študentov Brežice;
  25. Klub belokranjskih študentov;
  26. Notranjski študentski klub;
  27. Klub ptujskih študentov;
  28. Klub litijskih in šmarskih študentov;
  29. Klub koroških študentov;
  30. Klub kočevskih študentov;
  31. Klub študentov občin Postojna in Pivka;
  32. Študentski klub GROŠ;
  33. Klub študentov občine Trebnje;
  34. Ribniški študentski klub;
  35. Študentski klub Žalec
  36. Klub študentov Ilirska Bistrica;
  37. Klub logaških študentov;
  38. Klub posavskih študentov;
  39. Klub tržiških študentov;
  40. Klub študentov Slovenska Bistrica;
  41.  Klub študentska organizacija Hrastnik;
  42. Klub prekmurskih študentov;
  43. Klub študentov šmarske regije in Obsotelja;
  44. Prleški študentski klub;
  45. Študentski« klub mladih Šentjur;
  46. Klub študentov Lendava;
  47. Klub zgornjesavinjskih študentov;
  48. Klub mariborskih študentov;
  49. Klub trboveljskih študentov;
  50. Laški akademski klub;
  51. Študentski klub Slovenskih goric;
  52. Klub ormoških študentov;
  53. Klub študentov občine Celje;
  54. Študentski klub Sevnica
  55. Študentsko – mladinski klub Klinka;
  56. Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca.

Letna poročila posrednih porabnikov sredstev organa so po določbi 4. člena Pravilnika vključena kot priloge k letnim poročilom neposrednih porabnikov sredstev organa, zato se letna poročila posrednih porabnikov sredstev organa štejejo kot del letnih poročil neposrednih porabnikov organa. Organ je nadalje navedel, da je v enajsti alineji prvega odstavka 4. člena Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS) določeno, da se v temeljnem aktu Študentske organizacije Slovenije opredelijo viri materialnih sredstev in način nadzora nad razpolaganjem s sredstvi. Študentska organizacija Slovenije je na podlagi navedenega sprejela svoj temeljni akt - Študentsko ustavo, na njeni podlagi pa Pravilnik o Nadzorni komisiji Študentske organizacije Slovenije (PraNK-2) in Pravilnik o namenski in gospodarni porabi sredstev Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik, z dne 11. 2. 2016 (v nadaljevanju: Pravilnik). Po 23. členu Pravilnika nadzor nad namensko in gospodarno porabo sredstev pri neposrednih porabnikih izvaja nadzorna komisija. Po 2. členu Pravilnika se kot namenska poraba sredstev šteje poraba sredstev, ki pomeni odhodke ali stroške, vezane na izvajanje dejavnosti področij, ki jih opredeljuje ZSkuS; za gospodarno rabo sredstev pa šteje poraba, ki temelji na upoštevanju pravil, določenih s Pravilnikom in drugimi akti, ki za posamezne porabnike opredeljuje finančno poslovanje. Po drugem odstavku 4. člena Pravilnika se gospodarna raba sredstev zagotavlja zlasti z izvrševanjem rednega nadzora finančnega poslovanja porabnikov ter z jasnimi pravili poslovanja in vodenja poslovnih knjig, ki jih ŠOS in njene OO sprejmejo v skladu s Študentsko ustavo, izvajanjem razpisov in ostalimi zahtevami iz omenjene določbe. Po četrtem odstavku 4. člena Pravilnika gospodarno porabo neposrednih uporabnikov ugotavlja Nadzorna komisija ŠOS, v skladu z določbami Pravilnika, gospodarno porabo posrednih uporabnikov pa ugotavljajo nadzorni organi neposrednih porabnikov ob smiselni uporabi Pravilnika. Poglavje »II. Finančno poslovanje« Pravilnika nato v določbah od 7. do 23. člena Pravilnika natančno predpisuje zahteve in pravila poslovanja neposrednih uporabnikov. Po določbi 26. člena Pravilnika nadzor na gospodarno in namensko porabo sredstev pri neposrednih uporabnikih izvaja Nadzorna komisija s posrednim in neposrednim nadzorom. Po določbi 27. člena Pravilnika se posredni nadzor pri neposrednih porabnikih izvršuje prek obravnave letnih in izrednih poročil. Nadzorna komisija po preučitvi letnih poročil neposrednih uporabnikov ukrepa skladno s 37. in 38. členom Pravilnika, v kolikor pa nobenih nepravilnosti ne ugotovi, pa letno poročilo sprejme s sklepom. Generalni sekretar, ki je po določbi 31. člena Pravilnika pristojen za evidenco in hrambo letnih poročil, na podlagi stanja evidence in pojasnila Nadzorne komisije kot nadzornega organa ugotavlja, da je Nadzorna komisija nadzorni postopek - posrednega nadzora za leto 2017 zaključila za sledeče porabnike sredstev ŠOS:

  • Notranjski študentski klub;
  • Društvo študentov Brežice;
  • Klub študentov šmarske regije in Obsotelja;
  • Klub goriških študentov;
  • Klub radovljiških študentov;
  • Klub ormoških študentov;

medtem, ko za ostale neposredne porabnike, postopkov še ni zaključila.

V drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ je določeno, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ker iz predhodno citiranih pravnih podlag organa izhaja, da Nadzorna komisija pred sprejetjem letnega poročila vrši posredni finančni nadzor nad porabniki sredstev ŠOS, ta nadzorni postopek pa do trenutka izdaje odločbe št. ŠOS-2019-7-IJZ z dne 18. 1. 2019 (razen za šest predhodno naštetih neposrednih porabnikov) še ni zaključen, je bilo zahtevo prosilca (ko zahteva tudi letna poročila, ki jih Nadzorna komisija še ni preučila in v smislu popolnosti sprejela), po določbi 5.a člena ZDIJZ, treba zavrniti. Organ je navedel, da Nadzorna komisija ŠOS kot specializiran nadzorni organ v ŠOS-u vrši finančni nadzor (v smislu preučitve namenske in gospodarne porabe sredstev) nad porabniki sredstev ŠOS, navedeno pa vsako leto vrši s pregledom in preučitvijo posredovanih letnih poročil neposrednih uporabnikov sredstev ŠOS. Po navedbah organa določilo 5.a člena ZDIJZ ne opredeljuje, da mora organ, ki vrši finančni nadzor, opravljati oblastne, javnopravne naloge oz. da mora biti oblastna institucija. V RS (oblastni) finančni nadzor nad poslovanjem pravnih subjektov vrši Finančna uprava RS, po določilu 5.a člena ZDIJZ pa je zahteva zakonodajalca, da gre za finančni nadzor, ki je specializiran, ne tudi nujno oblasten. V kolikor bi torej po določilu 5.a člena ZDIJZ šlo »le« za oblasten javnopravni finančni nadzor, bi zakonodajalec v ZDIJZ izrecno določil, da so v tej zvezi mišljeni le postopki nadzora, ki jih vrši Finančna uprava RS ali recimo Računsko sodišče RS. Organ meni, da določilo 5.a člena ZDIJZ takšne (zgolj javno pravne oz. oblastne) opredelitve finančnega nadzora nima. Stališče IP je, da je organ pravni subjekt javnega prava. Vsled temu organ zaključuje, da Nadzorna komisija ŠOS in postopki pred nadzorno komisijo ŠOS, predstavljajo specializiran in institucionaliziran nadzorni organ v smislu 5.a člena ZDIJZ. Organ je nadalje navedel, da je v 7. členu ZDIJZ določeno, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ je v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDUZ, ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), v dokumentih - tj. letnih poročil za leto 2017, neposrednih porabnikov, za katere so poročila dokončna in sposobna za posredovanje prosilcu:

  1. Notranjski študentski klub, ki obsega število strani: 56;
  2. Društvo študentov Brežice, ki obsega število strani: 55;
  3. Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, ki obsega število strani: 29;
  4. Klub goriških študentov, ki obsega število strani: 273;
  5. Klub radovljiških študentov, ki obsega število strani: 38;
  6. Klub ormoških študentov, ki obsega število strani: 57;

prekril osebne podatke (osebno ime, e-poštni naslov, telefonsko številko, EMŠO, davčno številko, status, vlogo in druge osebne podatke ter osebne identifikacijske številke na podlagi katerih je možno ugotoviti in identificirati konkretno osebo) oseb, ki so navedene v letnih poročilih za leto 2017 naslednjih neposrednih porabnikov:

  1. Notranjski študentski klub, ki obsega število strani: 56;
  2. Društvo študentov Brežice, ki obsega število strani: 55;
  3. Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, ki obsega število strani: 29
  4. Klub goriških študentov, ki obsega število strani: 273;
  5. Klub radovljiških študentov, ki obsega število strani: 38;
  6. Klub ormoških študentov, ki obsega število strani: 57;

saj le-ti po 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ predstavljajo, izjemo, ki je varovana po ZVOP-1. Razkritje navedenih osebnih podatkov, bi namreč pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po določilu 1. točke (1) 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se osebni podatek nanaša, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne pogoje za obdelavo osebnih podatkov v 8. in 9. čl. ZVOP-1. Iz navedenih členov splošno izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Organ je ob vpogledu v dokumente, dostop do katerih zahteva prosilec, ugotovil, da se v dokumentih na več mestih pojavljajo osebni podatki posameznikov, ki predstavljajo varovane osebne podatke po ZVOP-1, in sicer podatki o telefonskih številkah, elektronskih naslovih odgovornih oseb, nadalje ime in priimki posameznih oseb, ki so delali in delovali na posameznem projektu (njihove telefonske številke in elektronski naslovi in s tem povezane vloge) in podobno, za razkritje katerih pa ni ustrezne pravne podlage. Ti podatki zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne »inter partes«, torej z vidika prosilca v tej zadevi. Ni pa organ prekril osebnega imena, funkcije in podpisa zastopnikov neposrednih in posrednih porabnikov sredstev ŠOS. Pravno podlago za razkritje osebnega imena, funkcije in podpisa zastopnikov neposrednih in posrednih porabnikov sredstev ŠOS predstavlja določbe Zakona o sodnem registru in 8. čl. Zakona o poslovnem registru, po katerem so podatki o ustanoviteljih in zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO, ali davčna številka) javni podatki. Prav tako so ti podatki že javno dostopni v javnih evidencah. Takšno stališče pa je potrjeno tudi v sodni praksi upravnega sodišča RS (IV 4/2017, II U 43/2016). Organ je nadalje navedel, da je prosilec zahteval, da se mu informacije posredujejo na njegov elektronski naslov. Velikost datoteke presega možnost pošiljanja po elektronski pošti, zato se prosilcu dokumentacija v elektronski obliki izroči na USB ključku, ki se nahaja v prilogi. Organ je s sklicevanjem na drugi odstavek 24. člena ZDIJZ ter 16. in 17. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uredba) navedel, da je prosilcu dostavil dokumentacijo v obsegu 508 strani formata A4, in sicer v elektronski obliki na USB ključku. Zaradi izvedbe postopka delnega dostopa je moral organ zahtevano dokumentacijo natisniti oziroma fotokopirati, ustrezno izločiti (t.j. prekriti) informacije, ki so opredeljene kot izjeme od načela prostega dostopa ter nato vse pretvoriti iz fizične v elektronsko obliko. V skladu s 1. točko 17. člena Uredbe je cena fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 EUR; kar glede na prej opredeljen obseg dokumentacije 508 strani znese 30,48 EUR. V skladu z 10. točko 17. člena Uredbe je cena pretvorbe ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 EUR; kar glede na prej opredeljen obseg dokumentacije 508 strani znese 40,64 EUR. V skladu z 9. točko 17. člena Uredbe je cena elektronskega zapisa na USB ključku cena, po katerem je USB ključek organ nabavil; v kar glede na prej opredeljen obseg dokumentacije 508 strani, znese 8,41 EUR. Stroški postopka se tako odmerijo v skupni višini 79,53 EUR. Organ ni zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Skladno z določilom 3. odst. 36. čl. ZDIJZ organ prosilca tudi opozori, da bo zahteval plačilo stroškov posredovanja informacije javnega značaja. Ne glede na dejstvo, da je organ, že ob predhodnih zahtevah prosilca (20. 9. 2018), prosilca sporočil in opozoril, da na splošno zaračunava in da bo tudi prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacije javnega značaja, je organ s prvotno odločbo z dne 18. 1. 2019 v zadevi prosilca še dodatno obvestil, da mu bo stroške posredovanja informacije javnega značaja zaračunal skladno z Uredbo. Informacijo o zaračunavanju (in tudi metodi zaračunavanja) posredovanja informacije javnega značaja, pa je organ javno objavil tudi v Katalogu informacij javnega značaja, do katerega je moč dostopati preko spletne strani organa. Do spletne strani organa in s tem Kataloga o informacijah javnega značaja, pa je pred zahtevo prosilca z dne 17. 12. 2018, imel enako kot vsaka druga zainteresirana oseba, tudi prosilec. V sled temu pa je organ prosilcu tudi utemeljeno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja in določil rok plačila.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 8. 5. 2019, v kateri je povzel odločitev organa in odločitev IP v predhodnem postopku ter navedel, da je organ dne 25. 4. 2019 izdal ponovno odločbo št. ŠOS-2019-93-IJZ, s katero naj bi odpravil ključne nepravilnosti prvotne odločbe št. ŠOS-2019-7-IJZ. Organ je omogočil delni dostop do določenih informacij iz dokumentacije, ki jo je že posredoval prosilcu. Vendar je organ, v neposrednem nasprotju z odločitvijo Informacijskega pooblaščenca, vnovič zavrnil razkritje celotne dokumentacije ob sklicevanju na iste argumente, kot v razveljavljenem delu odločbe št. ŠOS- 2019-7-IJZ, torej da je Nadzorna komisija specializiran organ nadzora in v tem smislu zanjo velja izjema 5.a. člena ZDJIZ. Organ je za nameček v odločbi št. ŠOS-2019-93-IJZ vnovič prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja, čeprav je tudi ta del prvotne odločbe informacijski pooblaščenec zelo jasno razveljavil. Organ v ponovnem odločanju torej ni omogočil dostopa do zahtevane dokumentacije ter še vedno neupravičeno terja prosilca za plačilo stroškov, ki naj bi nastali tekom postopka. Glede na vse navedeno se prosilec vnovič pritožujem zoper odločitev organa.

Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. ŠOS-2019-100-IJZ z dne 21. 5. 2019, v katerem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Dne 20. 9. 2019 je organ na poziv IP posredoval 50 letnih poročil v fizični obliki, do katerih je organ dostop v drugi točki izreka izpodbijane odločbe, zavrnil.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno poudarja, da je s svojo odločbo št. 090-36/2019/2 z dne 20. 3. 2019 odločil o pritožbi zoper odločbo organa št. ŠOS-2019-7-IJZ z dne 18. 1. 2019, drugo točko izreka je odpravil in v tem delu vrnil organu zadevo v ponovno določanje ter odpravil tretjo točko izreka odločbe. Ker se prosilec zoper prvo točko izreka odločbe organa ni pritožil, je ta postala dokončna in pravnomočna. Glede na navedeno je bil organ v ponovljenem postopku dolžan odločati le o dokumentih, ki so bili zajeti v drugi točki izreka odločbo organa št. ŠOS-2019-7-IJZ z dne 18. 1. 2019. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, organ odločitvi IP ni sledil in je v ponovljenem postopku izdal odločbo, ki je v izreku identična izreku odločbe št. ŠOS-2019-7-IJZ z dne 18. 1. 2019. Organ je torej z odločbo št. ŠOS-2019-7-IJZ z dne 18. 1. 2019 v prvi točki izreka že pravnomočno odločil o zahtevi prosilca z dne 17. 12. 2018 glede dostopa do letnih poročil neposrednih in posrednih porabnikov sredstev organa, ki so bila v letu 2018 oddana skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev organa in njenih organizacijskih enot, in sicer:

  1. Notranjski študentski klub, ki obsega število strani: 56;
  2. Društvo študentov Brežice. ki obsega število strani: 55;
  3. Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, ki obsega število strani: 29;
  4. Klub goriških študentov, ki obsega število strani: 273;
  5. Klub radovljiških študentov, ki obsega število strani: 38;
  6. Klub ormoških študentov, ki obsega število strani: 57.

Ker je bilo torej v navedenem delu že pravnomočno odločeno o zahtevi prosilca, to pomeni, da je organ v prvi točki izreka izpodbijane odločbe odločil brez zahteve stranke, zaradi česar je treba, v skladu s četrto točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa v tem delu izreči za nično. Formalni postopek po ZDIJZ se namreč v skladu s 15. členom ZDIJZ lahko začne zgolj na podlagi pisne zahteve prosilca. Če te zahteve organ nima, nima podlage za odločanje. Enako velja za tretjo točko izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na stroške posredovanja informacij iz prve točke izreka. Tretja točka izreka je torej funkcionalno vezana na prvo točko in ne more biti predmet samostojnega odločanja, saj je temelj za določitev stroškov vezan na odločitev o posredovanju informacij. Če je torej nična prva točka izreka izpodbijane odločbe, je nična tudi tretja točka izreka o stroških posredovanja informacij, navedenih v prvi točki izreka odločbe. IP ob tem ugotavlja, da ni dvoma, da prosilec v odločanje brez njegove zahteve po izdaji odločbe ni privolil niti izrecno niti molče. Ničnost mora IP upoštevati po uradni dolžnosti[1], zato je glede na navedeno IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

IP je v nadaljevanju presojal, ali je podana izjema iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, na katero se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij v drugi točki izreka izpodbijane odločbe skliceval organ.

IP ugotavlja, da organ kljub jasnemu navodilu, ki ga je dal IP v odločbi št. št. 090-36/2019/2 z dne 20. 3. 2019, ni ravnal v skladu z navedeno odločbo in torej ni upošteval stališča, da med »drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor« ni mogoče uvrstiti Nadzorne komisije ŠOS, zaradi česar niso podani pogoji za uporabo izjeme po drugem odstavku 5. a člena ZDIJZ. IP tako ponovno pojasnjuje, da gre za izjemo, s katero se varuje izvedba nadzorstvenih postopkov s strani nadzornih organov. Kot izhaja iz navedene določbe, ki v okvir »nadzornih organov« izrecno navaja Banko Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, je zakonodajalec nadzorne postopke, ki jih je želel varovati, vezal na institucije, ki opravljajo oblastne, javnopravne naloge na področju finančnega nadzora. Zakonodajalec je sicer z navedbo »ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor« dopustil možnost, da se v okviru te izjeme varujejo tudi drugi »nadzorni postopki, ki niso našteti, če gre za »organe«, ki izpolnjujejo pogoj, da so »specializirani za finančni nadzor«, v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Glede na to, da je treba izjeme od prostega dostopa razlagati ozko in pri tem izhajati iz namena določbe, ki je usmerjena v tri ključne tudi Evropsko priznane finančne regulatorje, po oceni IP ni nobenega dvoma, da je izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ mogoče uporabiti le za tiste nadzorne organe, ki opravljajo oblastne, javnopravne naloge na področju finančnega nadzora in da gre za »organ«. Zaradi navedenega ni mogoče slediti neprepričljivemu in poenostavljenemu stališču organa, da organ, ki izvaja nadzor z vidika izjeme ne rabi biti nujno »oblasten«, ker zakonodajalec tega ni zapisal. Takšna razlaga je v nasprotju tako z jezikovno razlago navedene določbe kakor tudi s samim namenom zakonodajalca, da zavaruje izvajanje zakonskih nalog nadzorne institucije, ki vodi postopek, kamor interne komisije organa zagotovo ni mogoče uvrstiti. Stališče organa je v nasprotju tudi s sodno prakso Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi št. IIU 36/2018-23 z dne 20. 3. 2019 sledilo stališču IP, da je »pri razlagi določb ZDIJZ in s tem pri razlagi drugega odstavka 5.a člena treba upoštevati tudi namen zakona. Navedena določba je bila v zakon dodana z novelo ZDIJZ-E z namenom varstva nadzornih postopkov, ki jih vodijo slovenski regulatorji s finančnega področja. …. Ob tem je sodišče poudarilo, da so pred novelo ZDIJZ-E določbe o varovanju  informacij, pridobljenih v postopkih nadzora, urejali področni zakoni, in sicer zakoni, ki urejajo postopke nadzora s področja finančnega sistema. Zakonodajalec je tako pri spremembi ZDIJZ-E izhajal predvsem iz dejstva, da varovanje teh podatkov sistemsko ni bilo urejeno tako, da bi se lahko preprečil vsesplošen pristop do njih ali celo njihova zloraba. Ker gre pri navedenih postopkih za zaupne informacije, katerih razkritje bi lahko ogrožalo učinkovito izvajanje samega nadzora, se je zato odločil za posebno varstvo teh nadzornih postopkov v 5.a členu ZDIJZ. Sodišče tako ugotavlja, da iz namena navedene določbe izhaja, da se izjema uporablja le v primeru finančnih regulatorjev, ki so tako v Sloveniji kot tudi v pravnih redih drugih držav v Evropi le trije, in se zato strinja s toženo stranko, da je treba izjeme od prostega dostopa razlagati ozko, in da je zato izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ mogoče uporabiti le za tiste nadzorne postopke, ki se opravljajo v okviru oblastnih, javnopravnih nalog na področju finančnega nadzora. Sodišče je nadalje ugotovilo, da iz določbe drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ izhaja, da je mogoče o »nadzornemu organu« govoriti le, ko ima ta podlago za izvedbo nadzornega postopka pri določenem subjektu v zakonu. Zakon mora določiti tako organ, ki nadzorni postopek izvaja, kot tudi sam postopek, v okviru zakonskih pooblastil pa se lahko nato organ sam odloča, kdaj bo opravil nadzor, nad katerim subjektom in kaj bo preverjal. Nadzorni organ v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ mora zato biti neodvisen, nepristranski, in samostojen ter mora izvajati nadzor neodvisno od volje nadzorovanega subjekta, torej v okviru javnopravnega pooblastila, na podlagi lastne odločitve oz. po uradni dolžnosti in brez plačila«.

V obravnavanem primeru je Nadzorna komisija ŠOS ustanovljena na podlagi Pravilnika o nadzorni komisiji ŠOS, sprejetega na podlagi Študentske ustave. Gre torej za interni organ ŠOS-a, ki na prvi stopnji izvaja nadzor nad poslovanjem, delovanjem in skladnostjo splošnih pravnih aktov predstavniških organov in organov ŠOS in ter organizacijskih oblik ŠOS, v skladu z akti ŠOS ter opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom (2. člen PraNK-2). To pomeni, da gre za organ znotraj organa, ki izvaja »splošen« nadzor nad delovanjem organa, v okviru katerega sodi tudi posredni in neposredni nadzor namenske in gospodarne porabe. Vendar pa tovrstni nadzor ne pomeni oblastne, javnopravne naloge »finančnega nadzora« nad delovanjem organa v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Iz pravnih podlag delovanja Nadzorne komisije ŠOS tudi ne izhaja, da bi bila komisija »specializirana za finančni nadzor«, prav tako ni opredeljen sam postopek nadzora, ki bi omogočal ugotavljanje, da je »nadzorni postopek še v teku«. Vse navedeno izhaja tudi iz sklepa Upravnega sodišča št. III U 223/2013 z dne 15. 7. 2013[2], v katerem je sodišče navedlo: »Iz določb ZSkuS in niti iz določb ŠU-1 ne izhaja, da Nadzorstvena komisija v okviru delovanja Študentske organizacije Slovenije pri nadziranju organizacijskih oblik ŠOS na prvi stopnji in v primeru pritožbe razsodišče na drugi stopnji, sprejemata sklepe po pravilih določenih v Zakonu o splošnem upravnem postopku. V zadevah nadzora pri delovanju organizacijskih oblik ŠOS pa tudi ne gre za oblastno odločanje nosilca javnih pooblastil«…ter »odločba je bila izdana v zadevi nadzora nad njegovim delovanjem v okviru ŠOS, torej v zadevi, ki po povedanem ne sodi med druge javnopravne, enostranske, oblastvene posamične akte, izdane v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika«. Slednje še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o nadzornem postopku, ki bi bil deležen posebnega varstva in s tem del izjeme po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Poleg tega pa so v obravnavanem primeru predmet zahteve letna poročila neposrednih in posrednih porabnikov sredstev organa, v letu 2018, s katerimi organ razpolaga, skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev organa in njenih organizacijskih oblik, zato jih ni mogoče obravnavati kot »podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka«, kar je prav tako pogoj za obstoj zatrjevane izjeme. Ker v obravnavanem primeru po oceni IP zahtevane informacije niso predmet nadzornega postopka pri organu, ki bi sodil v okvir zatrjevane izjeme, se IP ni spuščal v presojo, ali je nadzorni postopek še v teku.

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa po drugem odstavku 5. a člena ZDIJZ, zaradi česar je organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabil materialno pravo.

IP je v nadaljevanju vpogledal v letna poročila, v fizični obliki, neposrednih in posrednih porabnikov sredstev organa, ki so bila v letu 2018 oddana skladno s Pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev organa in njenih organizacijskih enot, ki so še predmet zahteve in pritožbe, in sicer za:

  1.             Študentsko organizacijo Slovenije;
  2. Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani;
  3. Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru;
  4. Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem;
  5.             Zvezo Študentskih klubov Slovenije;
  6. Študentski klub Kamnik;
  7. Klub študentov občine Piran;
  8. Klub študentov Kranj;
  9. Klub škofjeloških študentov;
  10.  Klub izolskih študentov in dijakov
  11. Klub študentov občine Koper;
  12. Klub študentov Sežana;
  13. Društvo novomeških študentov;
  14. Klub jeseniških študentov;
  15. Klub študentov Dravinjske doline;
  16. Klub idrijskih študentov;
  17. Klub tolminskih študentov;
  18. Klub ajdovskih študentov in dijakov;
  19. Klub vrhniških študentov;
  20. Klub zasavskih študentov;
  21. Šaleški študentski klub;
  22. Klub belokranjskih študentov;
  23. Klub ptujskih študentov;
  24. Klub litijskih in šmarskih študentov;
  25. Klub koroških študentov;
  26. Klub kočevskih študentov;
  27. Klub študentov občin Postojna in Pivka;
  28. Študentski klub GROŠ;
  29. Klub študentov občine Trebnje;
  30. Ribniški študentski klub;
  31. Študentski klub Žalec
  32. Klub študentov Ilirska Bistrica;
  33. Klub logaških študentov;
  34. Klub posavskih študentov;
  35. Klub tržiških študentov;
  36. Klub študentov Slovenska Bistrica;
  37.  Klub študentska organizacija Hrastnik;
  38. Klub prekmurskih študentov;
  39. Prleški študentski klub;
  40. Študentski« klub mladih Šentjur;
  41. Klub študentov Lendava;
  42. Klub zgornjesavinjskih študentov;
  43. Klub mariborskih študentov;
  44. Klub trboveljskih študentov;
  45. Laški akademski klub;
  46. Študentski klub Slovenskih goric;
  47. Klub študentov občine Celje;
  48. Študentski klub Sevnica
  49. Študentsko – mladinski klub Klinka;
  50. Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca.

Letna poročila so sestavljena iz: vsebinskega dela letnega poročila, podatkov iz letnega poročila AJPES, bilance stanja, obrazca za letno poročanje o namenski in gospodarni rabi sredstev ŠOS ter iz projektnih poročil, ki lahko vsebujejo različne priloge (npr. račune, izpise..), vendar so dokumenti različno vsebovani v posameznih letnih poročilih. IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Kot je pravilno ugotovil tudi organ v odločbi št. ŠOS-2019-7-IJZ z dne 18. 1. 2019 za šest letnih poročil, tudi obravnavana letna poročila vsebujejo osebne podatke (imena in priimki fizičnih oseb, naslove fizičnih oseb (stalne ali začasne), EMŠO, davčne številke fizičnih oseb, e-poštne naslove fizičnih oseb, telefonske številke fizičnih oseb, statusi (študent, dijak, zaposlen) in druge osebne podatke, na podlagi katerih je možno ugotoviti in identificirati konkretno osebo (obrazi na fotografijah), ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov, po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje. Te dele zahtevanih informacij mora organ pred posredovanjem prosilcu, upoštevaje pravilo delnega dostopa oz. 7. člena ZDIJZ, prekriti, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. Med varovane osebne podatke, vsebovane v zgoraj navedenih letnih poročilih, pa ne sodijo imena in priimki oseb, funkcija in podpisi, ki so v dokumentih navedeni kot zakoniti zastopniki oziroma kot odgovorne osebe pravnih oseb. Sem ne sodijo vodje projektov, ker ne gre za zastopanje pravne osebe, kar pomeni, da imena in priimki vodij projektov (in njihovih sodelavcev) sodijo med varovane osebne podatke. IP ob tem dodaja, da je treba delni dostop izvesti na način, da ni dvoma, katere podatke je treba prekriti. V obravnavanem primeru gre za dokumente, ki imajo istovrstno vsebino, tudi v obliki obrazca (ne pa vsi), projektna poročila, v katerih so imena in priimki posameznih oseb, ki so delali in delovali na posameznem projektu (ter njihove telefonske številke in elektronski naslovi in s tem povezane vloge), zaradi česar je mogoče odrediti delni dostop tudi na način, da se navede »na vseh dokumentih se vsakokrat prekrije vsa imena in priimke fizičnih oseb, razen…«, vse naslove fizičnih oseb (stalne ali začasne), »vse telefonske številke fizičnih oseb«…, prekrije se »status«, »vsakokrat se prekrijejo obrazi na fotografijah«,…saj je v takšnih primerih jasno in nedvomno, katere podatke je treba prekriti in je izrek odločbe izvršljiv. Glede na navedeno je IP odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. IP še ugotavlja, da se na druge izjeme organ ni skliceval, prav tako pa jih ni zaznal niti IP.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugi točki izreka delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. V preostalem delu (kjer je ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov), je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe). V skladu s četrto točko prvega odstavka 279. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa v prvi in tretji točki izreka izrekel za nično.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Založba GV, Ljubljana 2017, dr. Erik Keršavan, dr. Vilko Androjna, stran 464

[2] http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2012032113068717/