Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Občina Šentilj

+ -
Datum: 02.06.2019
Številka: 090-105/2019
Kategorije: Ali dokument obstaja, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek

POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila več zahtev, v obliki vprašanj. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan odgovarjati na vprašanja. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z določenimi dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na, v zahtevah prosilke, zastavljena vprašanja. IP je pritožbi prosilke tako delno ugodil.

ODLOČBA:


Številka: 090-105/2019/9
Datum: 3. 6. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/14-ZDIJZ-D, 19/15–odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nad. ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), zoper odločbo Občine Šentilj, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj (v nad. organ), št. 090-10/2019-102/2 z dne 2. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O


1.    Pritožbi prosilke zoper odločbo Občine Šentilj, št. 090-10/2019-102/2 z dne 2. 4. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati:
-    Zaključni račun proračuna občine Šentilj za leto 2018, št. 410-8/2019-302 z dne 29. 3. 2019;
-    Revizijsko poročilo: Notranje revidiranje poslovanja občine Šentilj z dne 25. 5. 2018, ki ga je izdelala družba VALUTA d.o.o.;
-    Poročilo o izredni reviziji občine Šentilj za leto 2013 in obdobje od januarja do oktobra 2014, št. 430-162/2014-102/16 z dne april 2015, ki ga je izdelala družba LORIS d.o.o., pri čemer je organ na strani 24 dolžan prekriti ime in priimek v prvi in drugi vrstici tretjega odstavka ter prvi vrstici četrtega odstavka.

2.    V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti in v delu zahteve prosilke pod 2., 3., 5., 6. in 7. točko, se pritožba prosilke zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ naslovila več zahtev za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:
•    dne 5. 3. 2019 (tri zahteve):
1.    Realizacija nepovratnih sredstev (v proračunu za leto 2018 je bilo z rebalansom načrtovanih za 2.213.520€ nepovratnih sredstev - EU sredstva ter transferi iz državnega proračuna) po posameznih investicijah, pri katerih so bila sredstva načrtovana za proračunsko leto 2018 in obrazložitev za investicije, pri katerih ta sredstva v letu 2018 niso bila izčrpana (vzrok).
2.    Na kateri seji Občinskega sveta je bila odpravljena nezakonitost v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šentilj in kje je bila novelacija odloka objavljena?
3.    Zakaj vsa gradiva, ki jih obravnava Občinski svet Občine Šentilj, niso javno objavljena na spletni strani občine na dan, ko se v skladu s poslovnikom pošljejo občinskih svetnikom?
•    dne 18. 3. 2019:
4.    Katere zunanje revizijske hiše so izvajale nadzor nad poslovanjem občine in katera področja delovanja so se v preteklih štirih letih revidirala? Ali je bil Občinski svet seznanjen s temi poročili v minulem mandatu?
•    dne 19. 3. 2019:
5.    Ali se vodstvo občine zaveda, kakšne bodo posledice, če bo kljub argumentiranim nepravilnostim pri osnutku proračuna za drugo branje (neusklajenost drugega in tretjega dela proračuna), le-tega ponudilo v obravnavo svetnikom občinskega sveta in ga le-ti potrdijo? Ali je vodstvo občine to preverilo pri ustreznih institucijah?
•    dne 24. 3. 2019 (dve zahtevi):
6.    Katerim medijem se pošilja vabila na seje Občinskega sveta – v skladu z 21. členom Poslovnika občinskega sveta občine Šentilj?
7.    Obrazložitev analize strokov za komunalno dejavnost, ki bi jo naj prevzelo komunalno podjetje, za leto 2018 (realizacija) in analiza ocenjenih stroškov za novoustanovljeno komunalno podjetje - višina privarčevanih proračunskih sredstev na letni ravni in v obdobju petih let.

Organ je s sklepom št. 090-10/2019-102 z dne 2. 4. 2019 vseh sedem zahtev prosilke združil v en postopek in o njih odločil z odločbo št. 090-10/2019-102/2 z dne 2. 4. 2019, s katero je zahteve v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je preveril, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki, pri čemer je ugotovil, da bi bilo v konkretnem primeru potrebno kreirati nove dokumente, kot odgovore na vprašanja. Vse zahteve prosilke namreč po mnenju organa pomenijo le zahtevo po določenih pojasnilih, česar pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan storiti.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 16. 4. 2019 vložila pritožbo, v kateri navaja, da je upravičena do vseh zahtevanih informacij.

IP je dne 3. 5. 2019 prejel dopis organa št. 090-10/2016-102/6 z dne 30. 4. 2019, s katerim mu je ta odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi poziva IP št. 090-105/2018/2 z dne 8. 5. 2019 je organ IP posredoval dopis št. 090-10/2019-102/9 z dne 15. 5. 2019, v katerem je navedel sledeče:
1.    Z določenimi informacijami, ki se nanašajo na realizacijo nepovratnih sredstev za leto 2018, bi se prosilka lahko seznanila iz zaključenega računa proračuna občine, ki pa na dan zahteve, dne 5. 3. 2019, še ni obstajal. Zaključni račun proračuna občine za leto 2018, št. 410-8/2019-302 z dne 29. 3. 2019, je priloga dopisa;
2.    Vse občinske predpise organ objavi v Medobčinskem uradnem vestniku na povezavi http://www.medobcinski.si/, na spletni strani www.sentilj.si pa organ objavlja zapisnike sej občinskega sveta. Odprava nezakonitosti oz. sprememba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki jo navaja prosilka, organu ni znana. Z vsemi predpisi in njihovimi spremembami se prosilka lahko seznani na zgoraj navedeni povezavi uradnega občinskega glasila;
3.    Organ v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Šentilj na spletni strani www.sentilj.si sedem dni pred sejo sveta objavi vabilo. Gradiva za seje do prenove spletne strani, ki je pravkar v teku, organ ni objavljal, jih bo pa dosledno v bodoče;
4.    Organ je IP posredoval štiri revizijska poročila, ki jih je organ pridobil v obdobju 2015-2018 in iz katerih so razvidna področja revidiranja organa in/ali njenih zavodov. Z vsemi revizijskimi poročili se je seznanilo nadzorni odbor;
5.    Organ se pri pripravi proračuna ne posvetuje, ali kako drugače usklajuje z državnimi institucijami, zato v zvezi s tem ne obstajajo nobeni dokumenti. Pri pripravi proračuna je namreč organ zavezan spoštovati relevantno zakonodajo in druge predpise:
6.    Vabilo za seje sveta organ objavi na svoji spletni strani, medije pa se posebej ne vabi na seje občinskega sveta;
7.    V času zahteve prosilke, dne 24. 3. 2019, organ še ni razpolagal z nobenim dokumentom, ki bi vseboval analizo stroškov za prevzeto komunalno dejavnost ali analizo ocenjenih stroškov za novoustanovljeno komunalno podjetje. Poslovni načrt javnega komunalnega podjetja Šentilj – KOŠ je organ namreč pridobil šele 9. 5. 2019 – priloga dopisa.  
Dodatno je IP v elektronskem sporočilu navedel, da nima zadržkov, da se prosilki posreduje Zaključni račun proračuna občine za leto 2018 št. 410-8/2019-302 z dne 29. 3. 2019.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
 
Zahteva prosilke pod 2., 3., 5., 6. in 7. točko

IP uvodoma pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilka v svojih zahtevah pod 2., 3., 5. in 6. točko od organa želela pridobiti pojasnila in odgovore na konkretno zastavljena vprašanja, pri čemer odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, kot že navedeno, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organ, prosilki po ZDIJZ, nima dolžnosti, da ji odgovarja na vprašanja ter da ji daje zahtevana pojasnila. Prav tako je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da odgovori na zastavljena vprašanja ne izhajajo iz nobenega dokumenta.

Glede zahteve prosilke pod 7. točko je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom Poslovni načrt Javnega komunalnega podjetja Šentilj–KOŠ št. 430-25/2019-106/2, iz katerega izhajajo zahtevana pojasnila. V tem delu se zastavlja vprašanje, ali je organ v času odločanja o zgoraj navedeni zahtevi prosilke razpolagal z zahtevanim dokumentom ali ne.

Kot določa 4. odstavek 27. člena ZDIJZ, se postopek s pritožbo v zadevi, kot je obravnavana, izvaja po določbah ZUP. Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, pa izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. To je še zlasti jasno razvidno iz določbe 3. odstavka 238. člena ZUP, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze: izrecno namreč določa, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Ob upoštevanju, da organ druge stopnje prvostopenjsko odločbo v pogledu pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja preizkusi v okviru pritožbenih navedb (247. člen ZUP), je s tem jasno vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe. To pravilo pa je mogoče razbrati tudi iz ostalih določb ZUP o odločanju drugostopenjskega organa o pritožbi, tudi iz (prvega odstavka) 251. člena ZUP.

Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da lahko pritožbeni organ v postopku odločanja o pritožbi odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji, in ne na dan zahteve prosilke, kot to zmotno navaja organ v dopisu z dne 15. 5. 2019, saj so le slednja organu znana in jih organ pri svoji odločitvi lahko upošteva. Takšno pravilo je tudi logično, saj drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.

Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbi I U 989/2014-31 z dne 20. 5. 2015.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila izpodbijana odločba organa izdana dne 2. 4. 2019, iz prejemne štampiljke organa, s katerim je opremljen Poslovni načrt Javnega komunalnega podjetja Šentilj–KOŠ št. 430-25/2019-106/2 pa izhaja, da je organ predmetni dokument prejel dne 9. 5. 2019. Navedeno pomeni, da je organ predmetni dokument prejel po že izdani izpodbijani odločbi organa, kar pomeni, da organ v času odločanja na prvi stopnji z dokumentom Poslovni načrt Javnega komunalnega podjetja Šentilj–KOŠ št. 430-25/2019-106/2 dejansko ni razpolagal.

Ker organ s predmetnim dokumentom (Poslovni načrt Javnega komunalnega podjetja Šentilj–KOŠ št. 430-25/2019-106/2) v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Seveda pa lahko predmetni dokument, ki je, kot že navedeno, nastal po že sprejeti odločitvi organa z dne 2. 4. 2019, prosilka ponovno kadarkoli zahteva, z novo zahtevo po ZDIJZ.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo št. 090-10/2019-102/2 z dne 2. 4. 2019, v delu, ki se nanaša na 2., 3., 5., 6. in 7. točko zahteve prosilke, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Zahteva prosilke pod 1. točko

Glede zahteve prosilke pod 1. točko je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z Zaključnim računom proračuna Občine Šentilj za leto 2018, št. 410-8/2019-302 z dne 29. 3. 2019.

Kot že zgoraj navedeno, lahko pritožbeni organ v postopku odločanja o pritožbi odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ z Zaključnim proračunom občine za leto 2018 št. 410-8/2019-302 z dne 29. 3. 2019 razpolagal že v času odločanja o zahtevah prosilke, torej še pred izdajo izpodbijane odločbe - izpodbijana odločba organa je bila izdana dne 2. 4. 2019.  

Navedeno pomeni, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da ta dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zaradi česar je treba ugotoviti, da je organ v izpodbijani odločbi št. 090-10/2019-102/2 z dne 2. 4. 2019, v delu zahteve prosilke pod 1. točko, napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo.

Glede na navedbe organa, da pri posredovanju Zaključnega računa proračuna Občine Šentilj za leto 2018, št. 410-8/2019-302 z dne 29. 3. 2019 prosilki ne vidi nobenih zadržkov, IP pojasnjuje, da se v pritožbenem postopku ne bo spuščal v presojo, ali predmetni dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja ali ne. Če namreč organ ne vidi zadržkov pri posredovanju zahtevanega dokumenta, ni nobenega razloga, da bi IP v pritožbenem postopku iskal razloge za njegovo prekritje.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na 1. točko zahteve prosilke, odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Zahteva pod 4. točko

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z dvema dokumentoma, ki ustrezata zahtevi prosilke pod 4. točko in se nanašata na opravljeno revizijo pri organu - v zadnjih štirih letih, in sicer gre za:
-    Poročilo o izredni reviziji Občine Šentilj za leto 2013 in obdobje od januarja do oktobra 2014, št. 430-162/2014-102/16 z dne april 2015, ki ga je izdelala družba LORIS d.o.o. in
-    Revizijsko poročilo: Notranje revidiranje poslovanja Občine Šentilj z dne 25. 5. 2018, ki ga je izdelala družba VALUTA d.o.o.

IP je z vpogledom v zahtevana dokumenta ugotovil, da ta izpolnjujta vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, saj se nahajata v materializirani obliki, organ z njima razpolaga, po svoji vsebini pa pomenita informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa.

Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da je organ v izpodbijani odločbi št. 090-10/2019-102/2, z dne 2. 4. 2019, v delu zahteve prosilke, ki se nanaša na 4. točko, napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilke zoper izpodbijano odločbo, št. 090-10/2019-102/2 z dne 2. 4. 2019, v delu, ki se nanaša na 4. točko zahteve prosilke, ugodil ter odločbo v tem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Glede na to, da se zahtevana dokumenta nanašata na pogodbeni stranki LORIS d.o.o. in VALUTA d.o.o., je IP dne 8. 5. 2019 obe pogodbeni stranki, po določilu 43. in 44. člena ZUP, pozval, da se izjasnita o tem, ali prijavljata stransko udeležbo v postopku oz., ali zahtevane informacije za njiju predstavljajo katero izmed izjem iz 5.a ali 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Podjetje LORIS d.o.o. se na poziv IP ni odzval.

Podjetje VALUTA d.o.o. je v dopisu z dne 21. 5. 2019 navedel, da v postopek ne vstopa kot stranski udeleženec.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po 5.a in 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere bi bilo treba dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov zavrniti.

Pri pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da zahtevana dokumenta vsebujeta imena in priimke javnih uslužbencev oz. funkcionarjev, imena in priimke državnih notranjih revizorjev ter imena in priimke fizičnih oseb, zato je IP najprej presojal obstoj izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ  (osebni podatek).
Organ na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nad. ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oz. povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

IP pojasnjuje, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nad.: Splošna uredba oz. uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka (kot izhaja iz prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov) ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Glede na to, da predmetne pogodbe nedvomno vsebujejo osebne podatke (imena in priimke javnih uslužbencev oz. funkcionarjev, imena in priimke državnih notranjih revizorjev ter imena in priimke fizičnih oseb) in ker se lahko osebni podatki obdelujejo le, če je za obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna/zakonska podlaga, je IP preveril, ali je ta v obravnavanem primeru podana.
Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)  obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (2. odstavek 6. člena ZDIJZ).

S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011.

Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oz. so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločba IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Na pogladi zgoraj navedenega torej imena in priimki javnih uslužbencev oz. funkcionarjev tako nedvomno ne predstavljajo varovanega osebnega podatka.
Glede imena in priimka državnih notranjih revizorjev pa IP ugotavlja, da so le-ti javno dostopni v registru oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Slovenski inštitut za revizijo, na spletni strani Inštituta. Register je javno dostopen, se vodi in je vzpostavljen na podlagi 153. – 161. člena Zakona o revidiranju (Ur. l. RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K).  Prav tako je Imenik državnih notranjih revizorjev javno objavljen na spletni strani Ministrstva za finance - Urad RS za nadzor proračuna. Glede na navedeno tudi ime in priimek državnega notranjega revizorja ne predstavlja varovanega osebnega podatka.
Poleg zgoraj navedenih osebnih podatkov (ime in priimek javnih uslužbencev oz. funkcionarjev ter ime in priimek državnih notranjih revizorjev), za katere je bilo v pritožbenem postopku nedvomno ugotovljeno, da za njihovo razkritje obstaja ustrezna pravna (zakonska) podlaga, je IP pri pregledu Poročila o izredni reviziji Občine Šentilj za leto 2013 in obdobje od januarja do oktobra 2014 št. 430-162/2014-102/16, ki ga je izdelala družba LORIS d.o.o. ugotovil, da ta vsebuje tudi osebne podatke (imena in priimke) fizičnih oseb.

Na strani 14 predmetnega revizijskega poročila se namreč nahaja ime in priimek fizične osebe, s katero je organ sklenil Pogodbo o prenosu zemljišča v javno korist. Iz dosedanje prakse IP izhaja, da je v primerih, ko gre za razpolaganje z javnimi sredstvi, podatek o imenu in priimku fizične osebe javen (glej odločbe IP št. 090-111/2014 z dne 2. 10. 2014, št. 021-57/2005/4 z dne 30. 8. 2005, št. 090-87/2014/2 z dne 16. 7. 2014, št. 090-218/2011/2 z dne 23. 11. 2011, št. 090-77/2019 z dne 12.04.2019 idr.). Pri sklepanju tovrstnih pogodb gre namreč za pravne posle, ki med drugim vplivajo tudi na javnofinančne tokove. Z uporabo logične razlage določbe 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, IP zaključuje, da tudi prilivi/odlivi iz proračuna, in z odlivi/prilivi povezani podatki niso varovani, ampak morajo biti javni, saj je samo na tak način mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi. Vsakomur, ki torej iz katerihkoli razlogov kot prejemnik koristi javna sredstva, je zakonodajalec z namenom zagotovitve načel transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev v tem delu zmanjšal krog varovane zasebnosti - zasebnosti v obravnavanem segmentu porabe javnega denarja, ko je torej javnosti potrebno povedati, kdo in koliko denarja je nekdo prejel iz javnih sredstev, ni.

Prav tako je IP ugotovil, da so na strani 24 predmetnega revizijskega poročila navedeni dve osebni imeni, in sicer gre za ime in priimek dveh fizičnih oseb, ki v konkretnem primeru nastopata kot pogodbeni stranki (kupec-prodajalec zasebne nepremičnine) in posledično njuni osebni imeni predstavljata osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.

IP je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali je podana katera druga izjema od prostega dostopa iz 5.a ali 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je IP ugotovil, da v njih ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP v pritožbenem postopku tako ugotovil, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na 4. točko zahteve prosilke, odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 - UPB5, s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka