prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje določene dokumentacije, ki se nanaša na točno določeno osebo. Organ je njegovo zahtevo s sklepom zavrgel, saj je bilo o takšni zahtevi že odločil, dejansko in pravno stanje pa se od takratne odločitve nista spremenila. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, pri čemer je dodal, da četudi bi se dejansko ali pravno stanje od takrat spremenila, bi bilo potrebno takšno pritožbo zavrniti zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Kot navedeno je prosilec zahteval dokumente v zvezi s točno določeno osebo, kar pomeni, da anonimizacija takšnega dokumenta ni možna.

ODLOČBA:

Številka: 090-91/2019/7

Datum: 12. 6. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………, z dne 4. 4. 2019 (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep, št. 090-13/2013/185 z dne 18. 3. 2019, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 4. 4. 2019 zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-13/2013/185 z dne 18. 3. 2019, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 18. 2. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje dokumentov v zvezi z upravno izvršbo št. 06122-3454/2007 z dne 10. 7. 2009, ki je bila opravljena zoper njega samega. Zaprosil je za seznanitev:

- s slikami iz medija DVD-ja (slika: datum, ura, opis) in vse slike na samem mediju DVD,

- s pogodbo o fotografskih storitvah oznaka št. 2522-09-000026 z dne 20. 3. 2009,

- z naročilnico za izdelavo (teh) 64 kosov fotografij – slik ter

- z računom o tej izdelavi.

Navedene dokumente je želel prejeti v obliki fotokopij in izpisov slik (tudi elektronski zapis) iz DVD-ja (datum, ura, opis slike) ter v obliki vpogleda v zahtevane dokumente.

O zahtevi prosilca je organ odločil s sklepom št. 090-13/2013/185 z dne 18. 3. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je zaradi dejstva, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, njegovo zahtevo zavrgel (četrta točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, se namreč ni spremenilo.

Organ je namreč o prvi in drugi alineji zahteve odločil z odločbo št. 090-13/2013/143 z dne 5. 7. 2017, zoper katero se je prosilec pritožil. Njegovo pritožbo je IP z odločbo, št. 090-185/2017/2 z dne 5. 9. 2017, zavrnil. O tretji in četrti alineji zahteve pa je organ odločil z odločbo 090-13/2013/126 z dne 2. 2. 2017, s katero je zaradi neobstoja dokumentov zavrnil zahtevo po posredovanju dokumentov. O pritožbi zoper navedeno odločbo je IP odločil z določbo št. 090-45/2017/5 z dne 4. 5. 2017, s katero je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Organ poudarja, da z zahtevanimi dokumenti tudi sedaj ne razpolaga. Prosilec je nato dne 17. 8. 2017 ponovno prosil, da mu organ priskrbi informacije javnega značaja, ki jih predstavlja naročilnica za izdelavo 64 kosov fotografij, ki so bile posnete v času pred, med in po upravni izvršbi, ki je bila opravljena dne 10. 7. 2019. O tej zahtevi je organ odločil s sklepom št. 090-13/2013/150 z dne 18. 9. 2017. 

Dne 4. 4. 2019 sta prosilec in ………. vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep, v kateri navajata, da izpodbijata navedbo organa glede pravnomočnosti njegove odločbe št. 090-13/2013/126 z dne 2. 2. 2017, saj po njunem mnenju le-ta ni nastopila, ker o tej zadevi poteka upravni spor. Nadalje navajata, da ne drži trditev organa, da je bilo o prvi in drugi alineji njune zahteve pravnomočno odločeno. Organ je namreč v izpodbijanem sklepu navedel, da je o tem delu zahteve odločil z odločbo št. 090-13/2013/143 z dne 5. 7. 2017, pri čemer je njegovo odločitev IP potrdil z odločbo št. 090-185/2017/2 z dne 5. 9. 2017. Navajata, da IP o pritožbi, ki je bila vložena dne 4. 8. 2017 ter dopolnjena dne 12. 8. 2017, ni odločil. Nadalje navajata, da so bile fotografije posnete z digitalnim aparatom, pri čemer sta organ večkrat pozvala, da fotografije predloži po vrsti: številka slike, opis slike, datum slike (vse dokumentirano). Menita, da takšne fotografije v elektronski obliki obstajajo in je organ neupravičeno zavrnil dostop do le-teh. V zvezi s tem se sklicujeta na Uredbo o upravnem poslovanju, Upravljanje dokumentarnega gradiva (Uradni list RS, št. 9/18; v nadaljevanju UPP) in navajata, da organ ni ravnal skladno z določbami te uredbe. Prav tako opisujeta kronološki potek dogodkov glede števila slik, ko jih je bilo najprej 10, nato pa 64. Izpodbijata tudi samo vsebino slik. Navajata, da ni slik, kako se je pričela sama izvršba, število prisotnih delavcev, pokrivanje hiše, tramov itd. In ker teh slik ni, se ne vidi celotna dejanska situacija podobe terena oz. stavbe, ko je bila opravljena izvršba. Ponovno poudarjata, da utemeljeno ugotavljata, da vse slike – fotografije o sami izvršbi obstajajo in da jih poseduje IRSOEK. Navajata, da fotografije, ki sta jih videla (10) ne vsebujejo oznak: datum posega, ura posega, zaporedno številko nastanka, opis slike ter vztrajata, da slike z navedenimi informacijami obstajajo in je potrebno to preveriti, in sicer tako, da se pregleda računalnik gradbene inšpektorice ……... Kot že omenjeno, menita, da slike obstajajo na nekem mediju, ki je elektronski, kot to veleva pristojna zakonodaja, tj. UPP. Nadalje opisujeta, kako naj IP izvede ogled in camera računalnika omenjene gradbene inšpektorice ter predlagata, da naj IP pregleda spis, vse arhivske zbirke in računalnike, zlasti pa kot že zapisano, računalnik dotične gradbene inšpektorice, ki naj bi imela te slike shranjene na svojem računalniku. Ponovno izpostavljata, da je mogoče zagotoviti sledljivost slik in sledljivost ravnanja z njimi. Menita, da je celotna pot rokovanja s slikami dokazljiva in da je naloga drugostopenjskega organa, da pregleda slikovni material na računalniku gradbene inšpektorice. Sprašujeta se, kako je mogoče, da gleda na pozitivno zakonodajo, zahtevanih informacij ni na mediju in se pri tem sklicujeta na določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ((Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14; v nadaljevanju ZVDAGA) ter pri tem izpostavljata določena vprašanja v zvezi s spoštovanjem določil tega zakona. Izhajajoč iz posameznih določb omenjenega zakona menita, da IRSOEK poseduje elektronski medij DVD, ki vsebuje zaprošene slike, ki so opremljene s točno določenimi podatki. Prav tako izpostavljata določbe Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) in določbe ZUP v zvezi s konkretnim postopkom. Menita, da je organ kršil pravila in načela teh zakonov. Prav tako sta mnenja, da ravnanja določenih oseb pomenijo kazniva dejanja in se sklicujeta na določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami). V pritožbi pojasnjujeta določene zadeve, ki zadevajo samo delo IRSOEK pri rokovanju s slikami in opisujeta, kako se po njunem mnenju dela s sistemom slik ter ponovno povzemata tek dogodkov in navajata, da pričakujeta natančna pojasnila argumentacij glede vprašanj, ki sta jih postavila v pritožbi. Pritožbo zaključita z navedbo, da sta opisala sporna ravnanja organov, pri čemer pričakujeta, da bo IP slednje upošteval ter celovito obravnaval pritožbo.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V predmetni zadevi sta pritožbo vložila prosilec in ……... Pritožbo slednje je organ s sklepom, št. 090-13/2013/191 z dne 10. 4. 2019, zavrgel, ker v konkretnem postopku ni sodelovala kot prosilka. Ker je bil izpodbijani sklep izdan le prosilcu, IP v tem postopku odloča le o njegovi pritožbi, ki je edina upravičena oseba za vložitev pritožbe. Glede vsebine pritožbe, IP ugotavlja, da se ta v večini prekriva z vsebino pritožbe prosilca z dne 10. 6. 2016, ki jo je vložil zoper odločbo organa št. 090-13/2013/99 z dne 17. 5. 2016. O tej pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-135/2016/8 z dne 11. 7. 2016, zoper katero je prosilec sprožil upravni spor. O tej vsebini je nato odločalo Upravno sodišče RS, ki je tožbo prosilca zavrnilo in potrdilo ugotovitev IP, da organ ne razpolaga s fotografijami, ki so bile posnete v času pred, med in po upravni izvršbi z dne 10. 7. 2009 na način, da so te kronološko opremljene z datumom, uro in zaporedno številko nastanka.

Glede pritožbene navedbe, da prosilec pričakuje pojasnila na vprašanja, ki jih je postavil v pritožbi, IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo zakaj ne postopa v skladu z določbami določenega zakona).

Kot že zgoraj navedeno, je v obravnavanem primeru organ skladno s četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca. Ta določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V nadaljevanju je IP presojal, ali je bila takšna odločitev organa utemeljena.

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da izpodbija navedbo organa glede pravnomočnosti njegove odločbe št. 090-13/2013/126 z dne 2. 2. 2017, saj po njegovem mnenju le-ta ni nastopila (o zadevi naj bi potekal upravni spor), IP pojasnjuje, da je z odločbo št. 090-45/2017/5 z dne 4. 5. 2017, zavrnil pritožbo prosilca zoper citirano odločbo organa. Zoper slednjo je prosilec vložil tožbo. Ker ni plačal sodne takse, je sodišče postopek ustavilo. V kolikor posameznik ne poravna sodne takse, se šteje, da umika tožbo. Sklep Upravnega sodišča RS, I U 1300/2017-4 z dne 11. 12. 2017 je postal pravnomočen dne 12. 1. 2018. Upoštevajoč navedeno ne drži navedba prosilca, da o zadevi poteka upravni spor in da je bila vloga nezakonito zavržena.

Nadalje IP glede pritožbene navedbe prosilca, da odločba IP, št. 090-185/2017/2 z dne 5. 9. 2017, ni pravnomočna ter da slednji še ni odločil o pritožbi, ki je bila vložena dne 4. 8. 2017 ter dne 12. 8. 2017, pojasnjuje, da je IP ravno s citirano odločbo odločil o vlogi z dne 4. 8. 2017 (pritožba zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-13/2013/143 z dne 5. 7. 2017) ter vlogi z dne 12. 8. 2017 (dopolnitev pritožbe). Ta je bila prosilcu vročena dne 12. 9. 2017. S citirano odločbo je IP zavrnil pritožbo prosilca z obrazložitvijo, da je prosilec fizična oseba, zato se dokumenti (fotokopija pogodbe o fotografskih storitvah št. 2522-09-000026 z dne 20. 3. 2009 in vpogled v izpis slik iz DVD-ja z datumom, uro in opisom slike, ki so nastale pri izvedbi upravne izvršbe pri prosilcu dne 10. 7. 2009), ki jih je zahteval, nanašajo nanj, kot na fizično osebo. Ker je prosilec zahteval dokumente v zvezi s točno določeno fizično osebo, je IP dostop zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov. IP se vsled navedenemu ne strinja z navedbo prosilca, da je bila tudi ta vloga nezakonito zavržena.

IP je pri organu preveril, ali se je od izdaje njegovih odločb, s katerimi je v preteklosti že odločal o dostopu do fotografij, ki so vezane ne upravno izvršbo z dne 10. 7. 2009 in so opremljene z določenimi podatki, spremenilo dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se je opiral takratni zahtevek. Organ je sporočil, da dejansko stanje od izdaje njegove odločbe št. 090-13/2013/99  z dne 17. 5. 2016 do danes ni bilo spremenjeno. Svoje odgovoru je priložil tudi popis zadeve št. 06122-3454/2007, iz katerega ne izhaja, da bi bile v zadevi evidentirane zahtevane fotografije.

Z izpodbijanim sklepom je organ zavrgel tudi zahtevo prosilca po posredovanju pogodbe o fotografskih storitvah oznaka št. 2522-09-000026 z dne 20. 3. 2009, pri čemer pa iz pritožbe prosilca z dne 4. 4. 2019, točka 5.1., drugi odstavek, izhaja, da je omenjeni dokument že prejel, saj je organ o pogodbi odločil z odločbo št. 090-13/2013/143 z dne 5. 7. 2017. Tako navedena pritožbena navedba prosilca ni utemeljena in se iz tega razloga zavrne. Zavrne pa se tudi pritožba prosilca zoper odločitev organa glede zavrženja zahteve po posredovanju naročilnice za izdelavo 64 kosov fotografij – slik ter računa o tej izdelavi. Organ je, kot že navedeno, o tem odločal z določbo št. 090-13/2013/126 z dne 2. 2. 2017, o pritožbi zoper to odločbo pa je IP odločil z odločbo št. 090-45/2017/5 z dne 4. 5. 2017, v kateri je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V izpodbijanem sklepu je organ izrecno poudaril, da tudi sedaj ne razpolaga z zahtevanimi informacijami.

Kljub zgoraj navedenemu IP opozarja na dejstvo, da četudi bi se v konkretnem primeru spremenilo dejansko ali pravno stanje, je prosilec v obravnavanem primeru zahtevo z dne 18. 2. 2019 oblikoval na način, da je zahteval posredovanje dokumentacije v zvezi z upravno izvršbo, ki je bila izvedena pri točno določeni fizični osebi. V zvezi s tem IP opozarja na sodno prakso, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, ni mogoča. Skladno s prakso IP ter sodno prakso bi pritožbeni bi bilo potrebno takšno pritožbo zaradi varstva osebnih podatkov zavrniti (glej odločbo IP št. 090-185/2017/2 z dne 5. 9. 2017).

Glede navedbe prosilca, da bi organ moral razpolagati s fotografijami, ki so opremljene s podatki o številki slike, njenem opisu ter datumu, saj ga k takšnemu ravnanju zavezuje zakonodaja (npr. o.p. prosilca UUP, ZVDAGA), IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki v trenutku izdaje sklepa, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Za to so pristojni drugi organi, kamor se lahko npr. prosilec obrne s prijavo, če meni, da postopanje organa glede evidentiranja dokumentov ni pravilno. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.

V zvezi s predlogom prosilca, da naj IP vpogleda v računalnik dotične gradbene inšpektorice, ta pojasnjuje, da se javni uslužbenci s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. V zvezi z navedenim IP poudarja, da niti organ niti IP nimata pristojnosti, da bi pregledovala službeni računalnik posameznega javnega uslužbenca z namenom pridobivanja dokumentacije. S takšnim ravnanjem bi posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca, ki je varovana s 37. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami). Ta zagotavlja tajnost pisem in drugih občil ter določa, da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih bi organ oz. IP lahko s pregledovanjem vsebine računalnika ter elektronskega predala posamezne javne uslužbenke posegel v pravico do komunikacijske zasebnosti. IP je smiselno enako stališče že večkrat zavzel v mnenjih s področja varstva osebnih podatkov (npr. v mnenju št. 0712-163/2011/2 z dne 1. 9. 2011) in tudi v odločbi št. 090-15/2013/6 z dne 1. 3. 2013.

Glede navedb prosilca, da je možno zagotovit sledljivost slik in sledljivost ravnanja z njimi, četudi so te bile brisane, IP ponovno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku presoja zgolj vprašanje, ali so zahtevane informacije v trenutku odločanja obstajale pri organu v materializirani in ne morebiti ali bi te informacije takrat morale obstajati pri organu, ker so bile predhodno izbrisane.  

Na podlagi ugotovljenega je IP zaključil, da se dejansko stanje in pravna podlaga glede zahteve z dne 18. 2. 2019, nista spremenila od izdaje odločb organa št. 090-13/2013/99 z dne 17. 5. 2016, št. 090-13/2013/143 z dne 5. 7. 2017 ter št. 090-13/2013/126 z dne 2. 2. 2017 do izdaje izpodbijanega sklepa dne 18. 3. 2019. Organ je skladno s 129. členom ZUP pravilno odločil, ko je zahtevo prosilca z dne 18. 2. 2019 zavrgel. Glede na navedeno je bil postopek pred izdajo sklepa pravilen, sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, pritožba pa neutemeljena, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka