prosilec - Ministrstvo za obrambo

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje informacij o genezi lastništva dveh garaž, ki naj bi bili v spornem lastništvu Republike Slovenije (MORS) od leta 1991. Organ je njeni zahtevi delno ugodil in ji posredoval pogodbe, iz katerih so katerih so razvidne zahtevane informacije, pri čemer je prekril osebne podatke fizičnih oseb. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podatek o imenu in priimku kupca/najemnika iz pogodb, ki so bile sklenjene med slednjim in organom državne uprave, prosto dostopen. Gre namreč za razpolaganje države s stvarnim premoženjem, ki je podvrženo načelu javnosti. Nasprotno pa velja glede kupoprodajnih pogodb, ki so bile sklenjene med dvema fizičnima oseba. Pravne podlage za njihovo razkritje IP ni našel, zato gre za varovane osebne podatke.

ODLOČBA:

Številka: 090-77/2019/3

Datum: 12. 4. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega dostavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….., z dne 24. 3. 2019 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, št. 090-14/2019-2 z dne 13. 3. 2019, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 24. 3. 2019 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. št. 090-14/2019-2 z dne 13. 3. 2019, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo “Ugovora o koriščenje garaže – garažnog mesta z dne 14. 3. 1986, na način, da ji posreduje podatek o imenu in priimku korisnika/zakupca (2x) ter fotokopijo prodajne pogodba št. 1974/02-BM z dne 12. 9. 1995, na način, da ji posreduje podatek o imenu in priimku kupca (4x).

1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 4. 3. 2019 na organ naslovila elektronsko sporočilo s prošnjo, da ji posreduje informacije o genezi lastništva dveh garaž, ki naj bi bili v spornem lastništvu Republike Slovenije (MORS) od leta 1991, a istega leta hkrati odtujeni. Gre za garažo št. 8 (kat. občina 1754, stavba 1510, št. garaže 80, v naravi oštevilčena kot št. 8) v garažnem koridorju stavbe - bloka Prušnikova ulica 6 - 12 in pa garažo št. 9, ki se nahaja poleg garaže št. 8.

O zahtevi prosilke je organ odločil z izpodbijano odločbo, št. 090-14/2019-2 z dne 13. 3. 2019, s katero je:

- zaradi varstva osebnih podatkov delno zavrnil njeno zahtevo za posredovanje dokumentov v zvezi z garažo št. 8 na Prušnikovi ulici 6 – 12 v Ljubljani ter

- zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil dostop do dokumentov v zvezi z garažo št. 9 na Prušnikovi ulici 6 – 12 v Ljubljani.

Dne 24. 3. 2019 je prosilka IP posredovala pritožbo na odločbo št. 090-14/2019-2 z dne 13. 3. 2019. Ker je bila slednja vložena neposredno pri IP, jo je ta skladno z določbo drugega odstavka 239. člena ZUP posredoval organu, ki je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. 

Prosilka v pritožbi navaja, da sprejema dejstvo organa, da je garaža št. 9 v nespornem lastništvu, ki je vpisano tudi v zemljiško knjigo. Iz navedenega nedvoumno izhaja, da prosilka ne nasprotuje odločitvi organa, da ji zaradi neobstoja dokumentacije zavrača dostop do dokumentov v zvezi z garažo št. 9 na Prušnikovi ulici 6 – 12 v Ljubljani (2. točka izreka izpodbijane odločbe). Obstaja pa spornost geneze lastništva garaže št. 8. Vsled navedenemu prosilka povzema kronološki potek dogodkov, ki se nanašajo na garažo št. 8 in dodaja, da je s strani organa prejela dokumente, v katerih je ta prekril varovane osebne podatke. Gre za:

- Ugovor o koriščenje garaže – garažnog mesta z dne 14. 3. 1986 (samo o garaži),

- Prodajna pogodba št. 1974/02-BM z dne 12. 9. 1995 (skupaj z garažo),

- Kupoprodajna pogodba z dne 4. 6. 1996 (samo o garaži) ter

- Kupoprodajna pogodba z dne 19. 4. 2000 (samo o garaži).

Prosilka navaja, da z izbrisom osebnih podatkov, organ ni odgovoril na edino in samo eno pisno izraženo zahtevo prosilke, to pa je vpogled v »dokumentacijo o genezi lastništva« v zvezi z garažo št. 8. Bistvo, nosilna osnova vsakega lastništva, je seveda njegov subjekt, ki je lahko individualni ali kolektivni. Torej ime in priimek najemnika/najemnikov oz. lastnika/lastnikov objekta, ki je v obravnavanem primeru garaža št. 8.

Nadalje prosilka navaja, da ji med aktom Ugovor o koriščenje garaže – garažnog mesta z dne 14. 3. 1986 in aktom Prodajna pogodba št. 1974/02-BM z dne 12. 9. 1995 ni bil posredovan noben od vmesnih aktov, ki bi morali biti tudi zakonsko izdani glede na pozitivno stanovanjsko zakonodajo. Čudi jo, da organ v zvezi z lastništvom omenjene garaže ne razpolaga z nobenim aktom v obdobju med 1986 – 1995. V zvezi z navedenim se ji zdi sporna navedba organa, da je ta z namenom ugotovitve dejanskega stanja opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve, pri čemer je ugotovil, da ta obstaja in se posreduje prosilki.

Prav tako prosilka izpostavlja Prodajno pogodbo št. 1974/02-BM z dne 12. 9. 1995, v kateri ni navedeno, za katero konkretno številko garaže gre, niti ni navedena kvadratura te garaže. Naj bi bilo samoumevno, da gre za garažo št. 8? Ali pa ni navedena št. 8 garaže prav zato, ker je bila in je ostala do danes sporna. Prosilki se zdi zanimivo, da je ista kvadratura garaže št. 8 navedena v obeh nadaljnjih pogodbah o tej garaži, medtem, ko je organ iz neznanega razloga izbrisal podatek o kvadraturi v Ugovoru o koriščenje garaže – garažnog mesta z dne 14. 3. 1986, s tem, da je vidno vpisana samo št. garaže, garaža št. 8, podatek v predvidenem mestu za vpis kvadrature, pa je izbrisan. Prosilka med drugim opozarja tudi na različno ceno garaže, ki se pojavlja v posredovanih ji dokumentih, vendar IP pojasnjuje, da te navedbe niso pravno relevantne za konkretni pritožbeni postopek, zato se do njih v tej odločbi ne opredeljuje. Pritožbo prosilka zaključuje z navedbo, da je bila uradna oseba pri organu dolžna nominalno navesti subjekte (najemnike, prodajalce, kupce) v posredovanih kopijah aktov glede lastništva obravnavane garaže št. 8. Postopek anonimiziranja ji namreč onemogoča vpogled v genezo najema/lastništva te garaže, kar pa je bilo tudi edino zaprosilo prosilke.

Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da se prosilka želi seznaniti s podatkom o osebnih imenih strank, ki so vsebovane v dokumentaciji, ki jo je prejela.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je IP presojal utemeljenost sklicevanja organa na obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki naj bi bila vsebovana v Ugovoru o koriščenju garaže – garažnog mesta z dne 14. 3. 1986, Prodajni pogodbi št. 1974/02-BM z dne 12. 9. 1995, Kupoprodajni pogodbi z dne 4. 6. 1996 ter Kupoprodajni pogodbi z dne 19. 4. 2000. Vse navedene dokumente je organ ob odstopu pritožbe dostavil tudi IP. V slednjih je organ, skladno z izrekom izpodbijane odločbe, prekril varovane osebne podatke, in sicer osebno ime in naslov stalnega prebivališča/kraj bivanja najemnika, njegov lastnoročni podpis, EMŠO, številko potrdila o državljanstvu kupca in datum izdaje, datum rojstva, EMŠO prodajalca in kupca, številko osebne izkaznice prodajalca in datum izdaje, davčno številko kupca in prodajalca ter državljanstvo kupca, številko žiro računa.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

V konkretnem primeru so predmet presoje dokumenti, iz katerih izhaja geneza lastništva garaže št. 8 na Prušnikovi ulici 6 – 12 v Ljubljani. Iz Ugovora o koriščenje garaže – garažnog mesta z dne 14. 3. 1986 izhaja, da je bil ta sklenjen med Odelenjem za izgradnju i održavanje stambenog fonda JNA Ljubljana (zakupodavac) ter korisnikom (zakupcom). Prav tako je bila Prodajna pogodba št. 1974/02-BM z dne 12. 9. 1995 sklenjena med RS, Ministrstvom za obrambo ter kupcem (fizična oseba). Medtem, ko sta bili Kupoprodajna pogodba z dne 4. 6. 1996 ter Kupoprodajna pogodba z dne 19. 4. 2000 sklenjeni med dvema fizičnima osebama.

V zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem IP opozarja na določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju ZSPDSLS-1). Stvarno premoženje so, na podlagi 1. točke 3. člena ZSPDSLS, nepremičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti in premičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ravnanje s stvarnim premoženjem, v skladu z 2. točko istega člena, pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. Razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo (4. točka 3. člena ZSPDSLS-1). ZSPDSLS-1 nadalje v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel predmetnih postopkov, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. 8. člen tako določa, da se v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V konkretni zadevi pa je še bolj pomemben 9. člen, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno je v konkretnem primeru, na podlagi določb ZSPDSLS-1, treba podatke o razpolaganju z nepremičninami organa, tj. podatke o oddaji nepremičnin v najem ali podatke o prodaji nepremičnin, obravnavati kot podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem in jih šteti kot javne.

Kot dodaten argument IP pojasnjuje, da gre pri sklepanju tovrstnih prodajnih, najemnih pogodb za pravne posle s stvarnim premoženjem, ki med drugim vplivajo tudi na javnofinančne tokove. Z uporabo logične razlage določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, IP zaključuje, da tudi prilivi v proračun, pa čeprav iz naslova kupnine, in s takšnimi prilivi povezani podatki niso varovani, ampak morajo biti javni, saj je samo na tak način mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je organ neupravičeno prekril ime in priimek korisnika/zakupca v Ugovoru o koriščenje garaže – garažnog mesta z dne 14. 3. 1986 ter ime in priimek kupca Prodajne pogodbe št. 1974/02-BM z dne 12. 9. 1995. Gre namreč za razpolaganje s stvarnim premoženjem države, obenem pa ima to razpolaganje vpliv tudi na javnofinančne tokove, ki vplivajo na porabo javnih sredstev.

Z navedeno argumentacijo IP sledi tudi dosedanji praksi, npr. odločbi IP, št. 090-111/2014 z dne 2. 10. 2014, v kateri je IP odločal o dopustnosti vpogleda v pogodbe, iz katerih so razvidni podatki o načinu prodaje stanovanj v lasti organa.

Nasprotno pa IP meni glede razkritja osebnih podatkov kupcev, tj. fizičnih oseb, v Kupoprodajni pogodbi z dne 4. 6. 1996 ter Kupoprodajni pogodbi z dne 19. 4. 2000. Glede tega dela IP sledi obrazložitvi organa. Tudi IP v pritožbenem postopku ni našel pravne podlage za njihovo razkritje .Gre namreč za zasebno pravno razpolaganje fizičnih oseb z nepremičnino, pri čemer njihovo razpolaganje ne zapade pod določbe ZDIJZ. Namen slednjega je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (2. člen ZDIJZ) in ne morebiti zagotoviti javnost in odprtost nad ravnanji fizičnih oseb v zasebno pravni sferi. Ta so lahko predmet presoje drugih postopkov, zagotovo pa ne pritožbenega postopka po ZDIJZ.

IP tako zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ pravilno prekril varovane osebne podatke, pa je IP, v skladu z 248. členom ZUP, zavrnil njeno pritožbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka