Amnesty international Slovenije - MNZ, Policija

Datum: 13.06.2019
Številka: 090-54/2019
Kategorije: Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi Amnesty International Slovenija zoper odločbo Policije, s katero je ta zavrnila dostop do navodil in usmeritev glede ravnanja policistov na terenu v okoliščinah povečanih migracijskih pritiskov. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo notranjega delovanja in varstva osebnih podatkov. IP je pritožbi delno ugodil, ker je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni izkazal motenj, ki bi zaradi razkritja zahtevanih dokumentov nastale v njegovem delovanju. V delu, v katerem je prosilec zahteval poročila oziroma ugotovitve internih nadzornih mehanizmov glede ravnanja Policije v mejnih postopkih, je IP pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek, ker je ugotovil, da organ razpolaga še z določenimi dokumenti, o katerih še ni odločil, ker je napačno štel, da se zahteva prosilca nanaša na bistveno ožje obdobje, kot izhaja iz zahteve prosilca.

ODLOČBA:

Številka: 090-54/2019/5

Datum: 14. 6. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena, tretjega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi Amnesty International Slovenije, Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 14. 2. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-103/2018/31 (2061-01) z dne 29. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 14. 2. 2019 zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-103/2018/31 (2061-01) z dne 29. 1. 2019 se ugodi v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018 (poročila oziroma ugotovitve internih nadzornih mehanizmov glede ravnanja Policije) in se izpodbijana odločba v 2. točki izreka delno odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

Pritožbi prosilca z dne 14. 2. 2019 zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-103/2018/31 (2061-01) z dne 29. 1. 2019 se delno ugodi v delu, ki se nanaša na 1. in 2. točko zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018 in se izpodbijana odločba v 2. točki izreka delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati elektronsko kopijo dokumenta »Izrekanje opozoril osebam, ki nezakonito prestopajo državno mejo - vprašanje, št. 007-1/2018/84 (3J23-02), 11.6. 2018«.

V preostalem delu, ki se nanaša na 1. in 2. točko zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018, se pritožba prosilca zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-103/2018/31 (2061-01) z dne 29. 1. 2019 zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja dne, 31. 7. 2018, organu podal zahtevo za dostop do informacije javnega značaja za:

vsa posredovana navodila, usmeritve, depeše glede ravnanja policistov (Policije) na terenu glede beguncev,migrantov/prebežnikov/prebežnikov, operativnega vodenja postopkov, organizacije dela, spremembe taktike v okoliščinah povečanih migracijskih pritiskov ali glede drugih povezanih vsebin (npr. prevajalskih storitev), poslanih s strani Ministrstva za notranje zadeve na Generalno policijsko upravo, na PU Novo mesto ali PP Metlika ter PP Črnomelj. Prosilcu natančna oblika in ime dokumentov ni znana, najverjetneje pa gre tako za elektronsko kot fizično obliko dokumentov. Želel je vse dokumente na te teme med 1. 3. 2018 in 20. 7. 2018,
vse odgovore GPU, PU Novo mesto, PP Metlika ter PP Črnomelj na posredovana navodila, usmeritve oziroma depeše pod točko 1. te zahteve, ki jih je prejelo Ministrstvo za notranje zadeve,
poročila oziroma ugotovitve internih nadzornih mehanizmov glede ravnanja Policije v postopkih nadzora državne meje glede uveljavljanja pravice do mednarodne zaščite oziroma glede migracij oziroma glede ugotovitev poročil Amnesty International Slovenije ter Pravno informacijskega centra – PIC.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-103/2018/18 z dne 10. 10. 2018. Na podlagi pritožbe prosilca je IP v pritožbenem postopku izdal delno odločbo št. 090-238/2018/3 z dne 6. 12. 2018 in dopolnilno odločbo št. 090-238/2018/4 z dne 28. 12. 2018. S slednjo odločbo je IP vrnil zadevo organu v ponoven postopek. Organ je v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-103/2018/31 (2061-01) z dne 29. 1. 2019 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrgel, delno pa zavrnil. Kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, je organ zahtevo prosilca za dostop do tam navedenih dokumentov zavrgel v delu, v katerem gre za dokumente, o katerih je organ že odločil na zahtevo prosilca, o njih pa še teče upravni spor. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v tem delu med drugim navedel, da je ugotovil, da je o dokumentih navedenih v 1. točki izreka odločil že v odločbah št. 090-123/2018/6 z dne 21. 9. 2018 (o zahtevi prosilke, naslovljeni na PP Metlika), št. 090-106/2018/12 z dne 5. 10. 2018 (o zahtevi prosilke, naslovljeni na PU Ilirska Bistrica) in št. 090-107/2018/15 z dne 8. 10. 2018 (o zahtevi prosilke, naslovljeni na PU Koper). Prosilec se je zoper vse izdane odločbe pritožil, o čemer je odločil IP z odločbami št. 090-223/2018/6 z dne 30. 11. 2018, št. 090-237/2018/2 z dne 17. 12. 2018 in odločbo št. 090-247/2018/2 z dne 19. 12. 2018. Zoper vse tri navedene odločbe IP je organ vložil tožbe na Upravno sodišče RS, kar pomeni, da postopki še tečejo.

Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ delno zavrnil dostop do tam navedenih dokumentov, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov in obstoja izjeme notranjega delovanja. V tem delu je organ odločal o dostopu do naslednjih dokumentov:

Povečano število prosilcev za mednarodno zaščito v Logatcu - obvestilo, št. 092-1/2018/129
(2131-3), 16.5.2018,
Avtobusni prevozi za migrante - odgovor, št. 092-1/2018/200 (2131-03), 11. 6. 2018,
Zaprosilo PU Novo mesto za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij - v
mnenje ZELO NUJNO, št. 1000-31/2018/2, 12. 7. 2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij - odgovor, št. 1000-
31/2018/4,20.7.2018,
Zagotavljanje kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki nezakonito prehajajo državno mejo - odgovor, št. 007-200/2018/2, 22. 6. 2018,
Postopek za delo z migranti - odgovor, št. 225-2/2018/20, 31. 5. 2018,
PP Črnomelj in PP Metlika, namestitev klimatskih naprav ter rekonstrukcija garažnega
prostora za namene pridržanja - odgovor, št. 351-26/2018/2, 13. 6. 2018,
Zahtevek za nabavo materialno tehničnih sredstev za potrebe postavitve začasnih tehničnih
ovir na zunanji schengenski meji, št. 092-1/2018/225 (2131-4), 9. 7. 2018,
Potrebe po prevajalcih za urdo jezik - zaprosilo, št. 2253-18/2018/4 (3J23-05), 17. 5. 2018,
Kadrovska pomoč pri varovanju državne meje - zaprosilo, št. 2253-18/2018/2 (3J23-05),
17.4.2018,
Učinki poostrenega nadzora državne meje v Beli krajini in predlog za kadrovsko pomoč, št.
2253-18/2018/6 (3J23-01), 25. 5. 2018,
Kadrovska pomoč za PP Črnomelj in PP Metlika - zaprosilo, št. 2253-18/2018/9 (3J23-04),
11.6.2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij, št. 2253-18/2018/22 (),
12.7.2018,
pogodba za prevajanje-predlog, št. 1101-1/2018/2(3J23-05), 24. 4. 2018,
Postopek za delo z migranti - neusklajenost HVO in predlog za začasno odložitev izvajanja usmeritev, št. 007-1/2018/74 (3J23-02), 29. 5. 2018,
Težave pri zagotavljanju zadostnih kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki nezakonito prehajajo državno mejo - zaprosilo za mnenje, št. 007-1/2018/80 (3J23-02), 8. 6. 2018,
Izrekanje opozoril osebam, ki nezakonito prestopajo državno mejo - vprašanje, št. 007-
1/2018/84 (3J23-02), 11.6. 2018,
Neustreznost prostorov za pridržanje za nujno potreben čas-obvestilo, št. 023-85/2018/9 (),
11.6.2018,
Potrebe po dodatnih ležiščih za ilegalne migrante - zaprosilo, št. 023-85/2018/7 (3J23-02),
5.6.2018.
Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Murska Sobota, št. 0602-16/2018/7,
23.4.2018,
Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Maribor, št. 0602-16/2018/12,
18.5.2018,
Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Celje, št. 0602-16/2018/14, 31. 5. 2018,
Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Kranj, št. 0602-16/2018/17,
26. 6. 2018.

V obrazložitvi k 2. točki izreka izpodbijane odločbe organ najprej ugotavlja, da so dokumenti:

PP Črnomelj in PP Metlika, namestitev klimatskih naprav ter rekonstrukcija garažnega
prostora za namene pridržanja - odgovor, št. 351-26/2018/2, 13. 6. 2018,
Potrebe po prevajalcih za urdo jezik - zaprosilo, št. 2253-18/2018/4 (3J23-05), 17. 5. 2018,
Potrebe po dodatnih ležiščih za ilegalne migrante - zaprosilo, št. 023-85/2018/7 (3J23-02),
5.6.2018,

prosto dostopni in se v celoti posredujejo prosilcu.

Glede preostalih dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe se organ sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja organa.

V zvezi z varstvom osebnih podatkov organ med drugim navaja, da po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne zahtevo, če se ta nanaša na osebne podatke, ki so varovani po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Citira definicijo osebnega podatka po ZVOP-1 in Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov, ki se je začela uporabljati 25. 5. 2018. Ugotavlja, da dokumenti vsebujejo osebne podatke javnih uslužbencev zaposlenih v policiji v različnih vlogah, najpogosteje kot pripravljavcev ali podpisnikov dokumentov. Vsebujejo tudi konkretna imena javnih uslužbencev, ki so bili dodeljeni v kadrovsko pomoč in ime in priimek župana. Zaključuje, da niso varovani osebni podatki generalnega direktorja policije, prav tako celotnega vodstva – vodje in direktorjev posameznih notranjih organizacijskih enot in komandirjev policijskih postaj. Prav tako je javno dostopno tudi ime in priimek župana, ker je v povezavi z njegovo funkcijo župana občine. Prosto dostopni so tudi podatki o vodji azilnega doma in imenih drugih javnih uslužbencev policije, ki so v zvezi z njihovim delom in delovnim razmerjem. Pojasnjuje, da ti podatki, na podlagi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, niso varovani osebni podatki. Organ je nadalje ugotovil tudi, da dokument vsebuje tudi podatke o javnih uslužbencih Republike Hrvaške in osebne podatke posameznikov, ki niso javni uslužbenci. Ker nima podlage, da bi te podatke razkril, jih je v posredovanih dokumentih prekril.

Glede naslednjih dokumentov:

Povečano število prosilcev za mednarodno zaščito v Logatcu - obvestilo, št. 092-
1/2018/129 (2131-3), 16. 5. 2018,
Avtobusni prevozi za migrante - odgovor, št. 092-1/2018/200 (2131-03), 11. 6. 2018,
Zaprosilo PU Novo mesto za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij
- v mnenje ZELO NUJNO, št. 1000-31/2018/2, 12. 7. 2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij - odgovor,
št. 1000-31/2018/4, 20. 7. 2018,
Zagotavljanje kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki nezakonito prehajajo državno
mejo - odgovor, št. 007-200/2018/2, 22. 6. 2018,
Postopek za delo z migranti - odgovor, št. 225-2/2018/20, 31. 5. 2018,
Zahtevek za nabavo materialno tehničnih sredstev za potrebe postavitve začasnih
tehničnih ovir na zunanji schengenski meji, št. 092-1/2018/225 (2131-4), 9. 7. 2018,
Kadrovska pomoč pri varovanju državne meje - zaprosilo, št. 2253-18/2018/2 (3J23-05),
17.4.2018,
Učinki poostrenega nadzora državne meje v Beli krajini in predlog za kadrovsko pomoč,
št. 2253-18/2018/6 (3J23-01), 25. 5. 2018,
Kadrovska pomoč za PP Črnomelj in PP Metlika - zaprosilo, št. 2253-18/2018/9 (3J23-
04), 11.6. 2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij, št. 2253-
18/2018/220,12.7.2018,
Postopek za delo z migranti - neusklajenost HVO in predlog za začasno odložitev
izvajanja usmeritev, št. 007-1/2018/74 (3J23-02), 29. 5. 2018,
Težave pri zagotavljanju zadostnih kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki
nezakonito prehajajo državno mejo - zaprosilo za mnenje, št. 007-1/2018/80 (3J23-02),
8.6.2018,
Izrekanje opozoril osebam, ki nezakonito prestopajo državno mejo - vprašanje, št. 007-
1/2018/84 (3J23-02), 11.6. 2018,
Neustreznost prostorov za pridržanje za nujno potreben čas-obvestilo, št. 023-85/2018/9
0,11.6.2018

pa je organ ugotovil, da v prekritih delih predstavljajo izjemo notranjega delovanja po 11. točki
prvega odstavka 6 člena ZDIJZ. Skladno s to točko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahtevana informacija nanaša na dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V obravnavanem primeru gre za dokumente, ki so nastali v organu in so namenjeni notranji rabi organa, o čemer govorijo že sami naslovi dokumentov. Organ pojasnjuje, da policija z izdajanjem naročil in usmeritev skrbi, da se postopki z migranti usklajeno in na enak način izvajajo v vseh enotah. Postopki, tudi zaradi varovanja človekovih-pravic, in enake obravnave migrantov, morajo biti zakoniti, enotni in usklajeni. Ne gre samo za postopek na meji, temveč gre za sodelovanje različnih enot, sodelovanje z organizacijskimi enotami ministrstva za notranje zadeve in s tujimi varnostnimi organi. Vsebina je zato namenjena izključno enotam, prejemnicam sporočila. Dokumenti vsebujejo namreč operativne informacije, pridobljene tudi iz analize tveganja pri čezmejni kriminaliteti in nedovoljenih migracijah. Ugotovitve analiz tveganja so podlaga za načrtovanje in izvajanje ukrepov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja organizirane čezmejne kriminalitete ter nedovoljenih migracij. Ugotovitve analiz tveganja so osredotočene tudi na posebnosti nezakonitega priseljevanja državljanov določenih držav. Javna predstavitev teh ugotovitev bi lahko povzročila neželene učinke pri širši javnosti ter posredno vplivala na delovno-operativno okolje policije in drugih deležnikov, ki so vključeni v postopanje z nezakonitimi migranti. Navaja še, da Policija samih statističnih podatkov ne skriva, so del polletnih pregledov dela in letnih poročil o delu policije, ki so javno dostopna na njeni spletni strani. Na spletni strani policije so objavljeni tudi podatki o nedovoljenih migracijah na območju Republike Slovenije za posamezna (mesečna) obdobja. Policija skuša biti čim bolj odprta v svojih aktivnostih do javnosti, vendar v zasledovanju želje po odprtosti in sodelovanju javnosti ne more razkrivati vsega. Ne more razkriti načrtovanih ukrepov (ki izhajajo iz analize tveganja) in s tem taktike svojega delovanja pri opravljanju svojih temeljnih nalog, ki so navedene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije: nadzor državne meje in naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev. Še toliko bolj, ker ne gre le za varovanje državne meje, ampak schengenskega območja in s tem tudi varovanja meje Evropske unije. Z razkritjem operativnih podatkov in ukrepov delovanja na območju celotne Slovenije ali le delu državne meje bi močno zmanjšali učinkovitost policije in njeno uspešnost pri opravljanju ene izmed njenih osnovnih nalog. Pri tem gre tudi za varovanje skupnega varnostnega prostora EU. Dokumenti po navedbah organa vsebujejo informacije, ki se nanašajo na postopke z različnimi aplikacijami za poročanje o migracijah, katerih podatki in postopki niso namenjeni seznanjanju širše javnosti. Iz same Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev) v povezavi z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev), izhaja, da imajo organi pregona zelo restriktiven dostop do podatkov in so ti dostopni samo državi članici, odgovorni za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. Gre za zelo občutljive podatke, tudi z vidika varstva osebnih podatkov in varovanja človekovega dostojanstva. Glede motenj, ki bi nastale z razkritjem teh informacij, organ pojasnjuje, da se je Republika Slovenija v lanskem letu soočila z izjemnim povečanjem nezakonitih prestopov zunanje schengenske meje z Republiko Hrvaško. Učinkovito ukrepanje s ciljem preprečevanja oziroma omejevanja nadaljevanja rastočega trenda nezakonitih prestopov meje in morebitne ponovitve humanitarne krize, s katero smo bili soočeni v letih 2015/16 predstavlja velik izziv Policiji iz več razlogov.

Glede kadrovsko-organizacijskega vidika policije, kot edine pristojne službe za nadzor meje, je treba najprej izpostaviti neenakomerno razporeditev žarišč zgostitev nezakonitih prestopov meje. Več kot 90% vseh nezakonitih prestopov meje se beleži na območju zgolj dveh (od 8) policijskih uprav, oziroma na treh od 68 policijskih postaj. Razkritje konkretne kadrovske razporeditve in organizacije dela posameznih policijskih enot, kakor tudi časovno opredelitvijo nadzora, so informacijo operativne narave, katerih razkritje bi povzročilo motnje v delovanju organa. Glede strukture migrantov je treba izpostaviti spremembo strukture po državljanstvu migrantov, ki jih v predhodnih letih nismo srečevali v tolikšnem številu na naši meji. Kar nekaj ukrepov je bilo izvedenih zgolj z namenom premostitve jezikovno/kulturnih preprek v komunikaciji med policisti in tujci, s katerimi policisti niso imeli predhodnih izkušenj. Učinkovitost nadzora in varovanja meje na določenem območju je, kot navaja, organ, pogojena s koordinacijo in sodelovanjem najmanj obeh držav, ki ležita vzdolž te skupne meje. Organ pojasnjuje, da je bilo tako nujno doreči s pristojnimi organi Republike Hrvaške prilagojen način sodelovanja (postopki ponovnega sprejema, izvajanje mešanih patrulj) v okviru obstoječih mednarodnih pravnih aktov. Pravni akti so objavljeni, organ pa poudarja, da so dogovori o izvajanju del policijske taktike, katerih razkritje bi povzročilo škodo delu Policije oziroma zmanjšalo učinkovitost izvajanja. Največji izziv pa za Slovenijo - ne zgolj Policijo, ampak vse pristojne organe, predstavlja
omejevanje oziroma preprečevanje zlorab postopkov mednarodne zaščite; to je namreč najbolj
razširjen način nezakonitega priseljevanja v letošnjem letu. Modus operandi je zelo preprost - po
prijetju pri policiji takoj izraziti namero za vložitev vloge za mednarodno zaščito, kasneje po vložitvi vloge (oziroma v veliko primerih tudi prej) pa nadaljevati pot ciljne države, najpogosteje v smeri Republike Italije. Organ navaja, da so odgovoru na ta izziv bili namenjeni različni dokumenti Policije v preteklem letu, ki so hitro naraščajoči trend nezakonitih prestopov meje obrnili navzdol. Organ ocenjuje, da gre za del taktike, katerega razkritje bi omejilo učinkovitost izvajanja usmeritev ter ponovno preusmerilo trend nezakonitega priseljevanja navzgor. Razkritje določenih rešitev, preverjanj in ugotovitev teh preverjanj bi povzročilo takojšnjo prilagoditev kriminalnih združb in migrantov na nov način ukrepanja in s tem omejilo učinkovitost usmeritev. Na drugi strani bi lahko razkritje ugotovitev preverjanj povzročilo stopnjevanje negativnega stališča do migrantov, ki vlogo za mednarodno zaščito izkoristijo zgolj za odložitev vračanja, potem pa nadaljujejo svoje nezakonito potovanje (izsledki preverjanj v EU bazah izkazujejo, da je takšnih najmanj 70% - to je delež migrantov, ki je predhodno že zaprosil za mednarodno zaščito v drugih državah EU). Slovenija, Policija in drugi državni organi, so vzporedno s krepitvijo nadzora meje ter spremenjenega načina postopanja veliko prizadevanj vložili v internacionalizacijo povečanega nezakonitega priseljevanja ter v iskanje rešitev v državah na poti. Osnova mednarodnih prizadevanj so seveda uspehi na lastni meji/državi in preprečevanje sekundarnih migracij (nadaljevanje potovanj) v ciljne države. Če bi bili pri tem neuspešni, bi se lahko soočili s ponovno uvedbo mejnega nadzora tudi s strani Republike Italije, kar bi povzročilo veliko gospodarsko škodo in istočasno škodovalo ugledu Slovenije v EU. Povečanje nezakonitih migracij je eden od razlogov za podaljševanje nadzora s strani Republike Avstrije. Vse navedeno je potrebno presojati tudi iz zornega kota pričakovane ponovne schengenske evalvacije v naši državi. Če bi bila javnost seznanjena s sredstvi, podrobnimi operativnimi in taktičnimi postopki policije pri preprečevanju nedovoljenih (nezakonitih) migracij, načinom operativnega obveščanja in poročanja v določenem času oziroma ob določenem dogodku, z izvajanjem poostrenega nadzora in konkretnimi načrti aktivnostmi kdaj, katere enote, na katerem območju, s kakšnimi sredstvi izvajajo poostren nadzor, kako se ta izvaja in kaj vse se spremlja, kje in koliko začasnih tehničnih ovir bi bilo treba še postaviti na zunanji schengenski meji, bi to bistveno zmanjšalo učinkovitost Policije pri preprečevanju nedovoljenih migracij in na drugi strani izrazito povečalo verjetnost nezakonitih prehodov državne meje in schengenskega območja in olajšalo čezmejno kriminaliteto. Lahko bi poslabšalo varnost tudi v notranjosti države (večje število policistov, ki v določenem času poostreno nadzirajo mejo) lahko izkoristijo tudi drugi storilci kaznivih dejanj v notranjosti.

Razkritje tovrstnih informacij bi lahko omogočilo večjo prepustnost državne meje, kar bi povečalo tveganje ogroženosti države in EU s terorizmom in drugimi oblikami radikalizacije in ekstremnega nasilja. V praksi so se že pojavili primeri napadov na življenje in telo državljanov EU s strani skrajnih organizacij. Tovrstni napadi kažejo na izjemno škodo, ki lahko nastopi v primeru kompromitiranja informacij o notranjem delovanju organa, in seveda zato ustrezno potrebo, da ti ostanejo varovani. Glede na varnostne razmere in predvidene dogodke policija namreč organizira svoje delo. Razkritje operativnih informacij in taktike delovanja bi lahko hitro vplivalo na poslabšanje varnostnih razmer. Ne nujno samo v Sloveniji, temveč tudi znotraj schengenskega območja oziroma v skupnem varnostnem prostoru EU. To bi zamajalo ugled Slovenije v mednarodni skupnosti. Slovenija bi tako postala država, ki ni sposobna ustrezno varovati svoje meje in izpolnjevati schengenskih zavez.

Razkritje tovrstnih podatkov bi povzročilo škodo Policiji pri uspešnosti in učinkovitosti varovanja
državne meje in zagotavljanju varnosti Ijudi in premoženja ne samo obmejnim prebivalcem,
temveč v celotnem schengenskem območju oziroma EU. Bistveno je namreč dejstvo, da organ
ravna in se pripravlja podobno ob podobnih dogodkih. Z drugimi besedami, že iz presojanih
dokumentov v predmetni zadevi izhaja, da vse varnostne ocene in taktike delovanja organa
temeljijo na preteklih izkušnjah, operativnih informacijah in analizah. V kolikor bi bila javnost
seznanjena s podrobnostmi, bi to bistveno olajšalo nezakonite migracije in povečalo stopnjo
ogroženosti z njimi in drugimi oblikami kriminalitete v Sloveniji in EU. Z razkritjem dokumentov bi
nastala velika škoda, saj bi izgubili zaupanje partnerja - hrvaških varnostnih organov. Verjetno
so redke policije, ki bi razkrile svoje delovanje in načine sodelovanja s tujimi varnostnimi organi
in tudi drugimi državnimi organi. Ne gre za pravne akte o sodelovanju, temveč konkretno
delovanje na terenu.

Razkritje imen aplikacije, navedenih v dokumentih, pa bi lahko pripeljalo do poskusa vdora v baze
Policije z namenom brisanja in spreminjanja podatkov tujcev, kar bi neposredno vplivalo na postopke s temi tujci in posledično zlorabe njihovih podatkov. Povzročitelji bi lahko bili organizirane kriminalne združbe, ki tihotapijo Ijudi, pa tudi v določenih primerih varnostne službe držav izvora tujcev. Z opisano škodo je po mnenju organa utemeljen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, ki je nastanek škode oz. motenj pri delovanju oz. dejavnosti organa.

Ker pa je organ dolžan tudi presoditi, ali obstaja možnost delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, je to tudi storil. Ugotovil, da je delni dostop možen, saj je vse informacije, ki
bi škodovale notranjemu delovanju organa ali informacije, povezane z osebnimi podatki, možno izločiti. Zato se ti dokumenti prosilcu posredujejo, kot je določeno v 2. točki izreka te odločbe.

Glede dokumentov

• Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Murska Sobota, št. 0602-16/2018/7, 23.4.2018,

• Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Maribor, št. 0602-16/2018/12,18.5.2018,

• Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Celje, št. 0602-16/2018/14, 31. 5. 2018,

• Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU Kranj, št. 0602-16/2018/17, 26. 6. 2018

organ pojasnjuje, da gre prav tako za dokumente, ki so nastali in so namenjeni notranji rabi organa. Ker se je strokovni nadzor opravil na vsebinsko zaokroženem delu zagotavljanja varnosti cestnega prometa ter nadzora državne meje in izvajana predpisov o tujcih, poročila vsebujejo tudi določene informacije o načinu delovanja policije, izvedenih ukrepih, konkretnih ugotovitvah o izvajanju taktike in metodike dela na teh dveh področjih, katerih razkritje bi škodovalo delovanju policije. Razkritje načina delovanja in razkrivanje morebitnih šibkih točk bi lahko zmanjšalo učinkovitost odzivanja policije in bi škodilo njenemu delovanju. Če bi bila javnost seznanjena z ugotovitvami, bi to lahko poslabšalo varnostne razmere ne samo državljanom ob meji, temveč tudi v notranjosti in tudi v EU. Zato organ javnosti ne more seznanjati s konkretno taktiko in metodiko delovanja, saj bi se temu lahko kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z nedovoljenimi migracijami, in tudi sami nezakoniti migranti, hitro prilagodili. Policija pa javnost lahko seznani z ukrepi, ki so potrebni za izboljšanje dela. Strokovni nadzor je namreč namenjen tudi odkrivanju in odpravljanju morebitnih odstopanj v delovanju, zato organ omogoča, da so ukrepi javno dostopni. Glede obstoja drugega pogoja za izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ pojasnjuje, da bi razkritje tovrstnih podatkov povzročilo škodo policiji pri uspešnosti in učinkovitosti varovanja državne meje in zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja ne samo obmejnim prebivalcem, temveč v celotnem schengenskem območju oziroma EU. Bistveno je namreč dejstvo, da organ ravna in se pripravlja podobno ob podobnih dogodkih. Z drugimi besedami, že iz presojanih dokumentov v predmetni zahtevi izhaja, da vse varnostne ocene in taktike delovanja organa temeljijo na preteklih izkušnjah, operativnih informacijah in analizah. Organ ocenjuje, da sta s tem v zvezi izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa zakon. Obenem je organ ugotovil še, da je možen delni dostop do navedenih dokumentov, saj je vse informacije, ki bi škodovale njegovemu delovanju, možno izločiti, zato je te dokumente prosilcu posredoval na način, kot je določen v 2. točki izreka izpodbijane odločbe. Organ je odločil, da stroški v postopku niso nastali.

Zoper zavrnilni del 2. točke izreka izpodbijane odločbe je prosilec dne 14. 2. 2019 pri organu vložil pritožbo. Odločbo izpodbija zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka ter kršitev Ustave RS. Navaja, da se pritožba nanaša na vse posredovane dokumente iz 2. točke izreka, ki so po njegovem mnenju neupravičeno in prekomerno prekriti. Glede dostopa do osebnih podatkov poudarja, da je že sama izvirna zahteva izrecno navajala, da ne zahteva osebnih podatkov. Ni jasno, čemu je treba tri strani izpodbijane odločbe nameniti vprašanju, ki sploh ni sporno – razen če je namen prvostopenjskega organa zamegljevanje oz. upravičevanje odtegnitve dostopa. V zvezi z zatrjevano izjemo notranjega delovanja meni, da je izpodbijana odločba napačno uporabila pravno pravilo izjeme in da ne glede na uporabo izjeme (razen dokumentov o kadrovski problematiki) v vsakem primeru prevlada javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Javnost ima interes po absolutno zakonitem delovanju policije, kar zahteva, da so vsi zahtevani dokumenti javni. Izpodbijana odločba ne konkretizira niti motenj oziroma škode v primeru razkritja posameznih podatkov. Ker izpodbijana odločba ne navaja, katere motnje konkretno bi lahko nastale, zgolj pavšalno navaja, da bi razkritje povzročilo veliko gospodarsko škodo in škodovalo ugledu Slovenije v EU, navaja grožnjo terorizma in drugih primerov radikalizacije, primere napadov s strani skrajnih organizacij,... Organ za nobeno od teh svojih navedb škode ne konkretizira z rezultati resnih analiz. Glede na navedeno so navedbe organa v tem delu pravno neupoštevne, saj gre za politična stališča vodstva Policije in MNZ, ki tu delujeta usklajeno (kar dokazuje zastopanje Policije s strani MNZ v sorodnih postopkih pred Upravnim sodiščem, kar izpodbijana odločba sama navaja. Prav te navedbe so po mnenju prosilca dodatni razlog za razkritje dokumentov: če je stanje na meji tako slabo, mora javnost to vedeti, da se bo stanje saniralo, ne pa, da se stanje prikriva. Nenazadnje je ključno vprašanje, ali katerikoli dokument zahteva ali izvaja izvajanje pushbackov, ki so po mednarodnem pravu prepovedani. Razkritje informacij je po mnenju prosilca potrebno tudi zato, da se zagotovi močno, strokovno in kadrovsko popolno Policijo za nadzor državne meje. Organ se jasno zaveda glavnega vprašanja, ali so postopki na meji postopkovno zakoniti in vsebinsko pravilni. Prosilec zaradi prekomerne prekritosti dokumentov na to ne more odgovoriti, zato izpodbija odločbo, da pridobi dokumente v celoti, kar bo omogočilo vsebinski civilni nadzor nad delom represivnih organov na meji, območju, kjer je gibanje omejeno in je neposredni civilni nadzor nemogoč, dokumenti pa so, kot se vidi iz tega in drugih postopkov, odtegnjeni javnosti. Ti dokumenti po mnenju prosilca ne morejo biti »deliberative process«, saj je ta že končan in so dokumenti končne verzije, ki cementirajo operativno delovanje v praksi. Gre za dokumente, ki dokončno in efektivno oblikujejo izvrševanje pravnih pravil na terenu – kako pa se ne ve, ker dokumenti niso razkriti, pričevanja oseb, ki so v teh postopkih bile, pa nasprotujejo trditvam Policije. Vse navedeno po mnenju prosilca dodatno opravičuje obstoj javnega interesa po razkritju. Glede posredovanih štirih poročil o strokovnem nadzoru policijskih uprav prosilec navaja, da so ta prekomerno prekrita, izpostavlja pa tudi dejstvo, da mu organ ni posredoval poročil nadzora prav tistih uprav, ki sta najbolj obremenjeni – PU NM in PU KP. Prosilec ne ve, ali sta bila ta dva nadzora opravljena, sklepa pa, da ni razloga, da ne bi bila, ker se tam po trditvah organa dogajajo največji izzivi. Splošno še dodaja, da vsebine prekritih delov dokumentov ne pozna. Opozarja, da mu ni bil posredovan dokument z naslovom »analiza tveganja pri čezmejni kriminaliteti in nedovoljenih migracijah« in se sprašuje, ali je navedeni dokument zajet z njeno zahtevo in če je opozarja, da gre v tem delu za molk organa. Drugo, kot je navedeno tudi pod točko b), prosilec opozarja, da ga vsebinsko zanima tudi obravnava prosilcev za mednarodno zaščito ter beguncev, ne zgolj migrantov. Ker je vsebina dokumentov prekomerno prikrita, Policija v resnici ne more potrditi, da so vsi postopki pri nadzoru državne meje »zakoniti, enotni in usklajeni.« Ravno nasprotno – prosilec ugotavlja, da Policija protipravno izvaja po mednarodnem pravu prepovedane »pushbacke«, kot bo obrazloženo v točki b) njegove pritožbe. Poznavanje vsebine dokumentov je z vidika človekovih pravic torej nedvomno v javnem interesu.

V interesu javnosti je, da pridobi podatke o navodilih in ravnanju Policije, ki bodo pokazali, ali Policija resnično ravna zakonito, kot to v javnosti zatrjujejo predstavniki Ministrstva za notranje zadeve RS. To, ali državni organi kršijo človekove pravice ali ne, ne sme biti »varovan podatek« ali izjema po 6. členu ZDIJZ - javni interes prevlada. Prav tako Policija zahteve po vpogledu v delovanje Policije z namenom varovanja človekovih pravic (ko imajo jasne indice, ki kažejo, da Policija človekove pravice krši) ter zahteve po prenehanju kršitev človekovih pravic in po zakonitem delu Policije, ne more razumeti kot »motnje njenega delovanja«. Do kršitev človekovih pravic namreč v nobenem primeru ne sme prihajati. Izpodbijana odločba tudi napačno uporablja pravila postopka in krši Ustavo RS, saj postopek po ZDIJZ izkorišča za dejansko odtegovanje ključnih informacij javnosti. Sam postopek se vleče že od 30. 7. 2018, torej več kot pol leta za vsaj približno primerno obrazloženo prvostopno odločbo. S tovrstnim postopanjem organa se ruši zaupanje v pravni red RS, s čimer se izvotli načelo pravne države, katerega podelement je načelo zaupanja v pravo. Prosilec se mora pri svojem delovanju kot društvo in nevladna organizacija držati pravnega reda, isto pričakuje tudi od države. Glede na vse navedeno predlaga, da IP ugodi njeni pritožbi in sam vsebinsko odloči o zadevi, pri čemer naj predhodno izvede ogled in camera, da sam ugotovi obstoj dokumentov, ki sodijo pod domet zahteve.

Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 4. 6. 2019 pri organu opravil ogled in camera, o čemer je nastal zapisnik št. 090-54/2019/2. Na vprašanje IP, po kakšnem ključu oz. iskalnem kriteriju je organ prosilcu posredoval dokumente iz t. 3 njegove zahteve z dne 31. 7. 2019, torej glede poročil ugotovitev internih nadzornih mehanizmov glede ravnanja policije v postopkih nadzora državne meje glede uveljavljanja pravice do mednarodne zaščite oziroma glede migracij ter kako je določil nabor dokumentov, je organ pojasnil, da se je odgovorna oseba za dostop do informacij javnega značaja z zaprosilom za te podatke obrnila na sodelavce v sektorju, ki pokrivajo nadzorne naloge. Ob tem je organ kot časovno obdobje upošteval dokumente za čas 1. 3. 2018 do 20. 7. 2018 in po vrstni nadzora tiste, ki jih je izvedla Generalne policijska uprava. IP je na ogledu in camera skupaj s pooblaščenimi osebami organa vpogledal v aplikacijo za nadzore in ugotovil, da je v letu 2018 zabeležen še vsaj en dokument z naslovom »Poročilo strokovnega nadzora, na področju varovanja državne meje in izvajanja predpisov o tujcih«, št. 0602-7/2018/3 z dne 24.5.2018«, glava PU Novo mesto. Prav tako je IP z vpogledom v aplikacijo ugotovil, da so bili (tudi za PU Koper) nadzori izvedeni tudi v letu 2017, kot primer je IP pridobil dokument št. 060-23/2017/2 (2132-07) – Strokovni nadzor nad delom Policijske uprave Koper – poročilo. Tako je IP na ogledu ugotovil, da glede na to, da iz zahteve prosilca pod tč. 3 ni razvidno izrecno obdobje, na katerega se ta nanaša, organ pa je zahtevo obravnaval samo za leto 2018, je organ zahtevo prosilca očitno obravnaval preozko in mu očitno ni posredoval vseh dokumentov, ki so oz. bi lahko bili predmet njegove zahteve in pri organu obstajajo.

Glede pritožbene navedbe prosilca, da mu ni bila posredovana analiza tveganja pri čezmejni kriminaliteti in nedovoljenih migracijah, je organ na ogledu pojasnil, da ta dokument ni bil predmet zahteve prosilca. Po naravi stvari gre namreč za tip dokumenta, ki ga ni mogoče šteti kot navodilo, usmeritev oz. depešo. Organ je pojasnil, da ima za pripravo analiz sprejeto posebno splošno navodilo za pripravo analiz tveganja pri čezmejni kriminaliteti in nedovoljenih migracijah, ki ga je organ tudi izročil IP. Analize tveganja se pripravijo na lokalni ravni (PP), regionalni ravni (PU) in strateški, državni ravni (Uprava uniformirane policije in Uprava kriminalistične policije). Tovrstne analize imajo oznako stopnje tajnosti, minimalno INTERNO. Analize tveganja se pripravijo periodično in se nanašajo na posebej določeno, predpisano obdobje. Namen analize je »prognoza«, predvidevanje, rezultat analize pa so lahko konkretna navodila oz. usmeritve za operativno delo policije, ni pa nujno.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Uvodoma IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe, in sicer v delu, v katerem je organ zatrjeval obstoj izjeme notranjega delovanja. Že iz zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018 namreč sledi, da prosilec osebnih podatkov ne zahteva. Tudi v pritožbi prosilec navaja, da ne želi osebnih imen policistov in osebnih podatkov tretjih oseb. Izhajajoč iz navedenega je IP štel, da ti osebni podatki niso predmet zahteve in pritožbe prosilca in posledično teh podatkov v okviru tega pritožbenega postopka ni presojal.

Glede obsega zahteve prosilca

Iz pritožbe prosilca med drugim izhaja, da ta v zvezi s 3. točko svoje zahteve z dne 31. 7. 2018 2. točki izreka izpodbijane odločbe nasprotuje tudi iz razloga, ker meni, da mu niso bili posredovani vsi dokumenti, ki so bili predmet zahteve. Izpostavlja dejstvo, da mu organ ni posredoval poročil nadzora prav tistih uprav, ki sta najbolj obremenjeni – PU NM in PU KP. Prosilec ne ve, ali sta bila ta dva nadzora opravljena, sklepa pa, da ni razloga, da ne bi bila, ker se tam po trditvah organa dogajajo največji izzivi.

IP tem pritožbenim navedbam pritrjuje. Na ogledu in camera je IP namreč ugotovil, da je organ pri obravnavi zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018 pod tč. 3 zmotno izhajal iz ugotovitve, da je prosilec tudi pod to točno zahteval le dokumente za obdobje med 1. 3. 2018 ter 20. 7. 2018, kar pa iz zahteve prosilca ne izhaja. Prosilec je navedeno obdobje opredelil le pod tč. 1 zahteve, medtem kot pri tč. 3 zahteve obdobje ni opredeljeno. Posledično bi organ moral presojati, ali razpolaga s kakršnimikoli poročili oziroma ugotovitvami internih nadzornih mehanizmov (ne samo strokovnih!) glede ravnanja policistov v postopkih nadzora državne meje glede uveljavljanja pravice do mednarodne zaščite oziroma migracij oziroma glede ugotovitev poročil Amnesty International Slovenije ter PIC. Če organ ni mogel določiti obdobja, na katerega se nanaša zahteva prosilca, bi v tem delu moral, v skladu z 18. členom ZDIJZ, prosilca pozvati na dopolnitev, ne pa da je sam zaključil, da se zahteva nanaša na bistveno krajše obdobje, kot izhaja iz zahteve same.

Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, organ namreč nedvomno razpolaga še z določenimi dokumenti, ki jih je vsebinsko mogoče uvrstiti v okvir zahteve prosilca (npr. Poročilo strokovnega nadzora št. 0602-7/2018/3 z dne 24. 5. 2018, PU Novo mesto ali dokument št. 060-23/2017/2 – Strokovni nadzor nad delom PU Koper), pa o njih z izpodbijano odločbo ni odločil. Ob tem iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšen način je organ v tem delu ugotovil dejansko stanje in kako je ugotovil, kateri dokumenti spadajo v okvir zahteve prosilca in zakaj določeni dokumenti niso del njegove obravnave. Posledično je organ v tem delu napačno ugotovil dejansko stanje, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, 2. točko izreka izpodbijane odločbe v tem delu odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V ponovljenem postopku je organ o 3. točki zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018 dolžan odločiti ponovno, na način, da z vpogledom v informacijski sistem pregleda vse dokumente, s katerimi v zvezi z navedeno vsebino razpolaga ter se opredeli glede vprašanja, kateri dokumenti sodijo v okvir zahteve prosilca in konkretno pojasni razloge, ki so ga vodili k takšni ugotovitvi. Če bo organ štel, da zahteva prosilca v tem delu ni popolna in da je posledično ne more vsebinsko obravnavati, je dolžan prosilca, na podlagi 18. člena ZDIJZ, pozvati k dopolnitvi, pri čemer mu mora, v skladu z drugim odstavkom tega člena, uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja nuditi pomoč pri dopolnitvi zahteve (npr. mu predhodno pojasniti, v kakšnih obdobjih se izvajajo nadzori, kakšen tipe (interni, eksterni, strokovni,..) nadzorov organ izvaja, kdaj so bili izvedeni nadzori nad delovanjem PU Koper in PU Novo mesto ter kakšne narave so bili nadzori, ipd).

Ko bo organ določil konkreten nabor dokumentov, s katerimi v zvezi z zahtevo prosilca pod tč. 3 razpolaga, mora izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem mora za vsak posamezen dokument, ki bo predmet njegovega odločanja, ugotoviti, ali lahko dostop do njega zavrne zaradi obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ in v katerih delih. Ob tem mora organ izrek odločbe oblikovati na način, da bo ta v skladu z 213. členom ZUP (da bo iz njega točno razvidno, v katerem delu je organ zahtevi prosilca ugodil oz. jo delno zavrnil, za vsak posamezen dokument, o katerem bo odločal).

Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati. Pri tem je pomembno, da se organ sklicuje na že obstoječo prakso IP, kot tudi sodno prakso, ki je s konkretnim primerom v bistvenem podobna. Organ mora zatrjevano škodo konkretno utemeljiti in se opredeliti do vsakega dokumenta posebej. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, bo moral nadalje oceniti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov;

Glede pritožbene navedbe prosilca, da mu ni bila posredovana analiza tveganja pri čezmejni kriminaliteti in nedovoljenih migracijah, IP ugotavlja, da v tem delu pritožba ni utemeljena. Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, predmetne analize oz. analiz ni mogoče šteti kot predmet zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018. Pri navedenih dokumentih, to je analizah tveganja, namreč ne gre za dokumente, ki bi jih bilo mogoče šteti kot navodila, usmeritve oz. depeše in ki bi bili posredovani policistom v okviru navodil za ravnanje na terenu, zato ti dokumenti po vsebini ne zapadejo v okvir zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018. Kot je pojasnil organ, in čemur je IP v celoti sledil, so analize tveganja splošni strateški dokumenti, ki predstavljajo določeno oceno, predvidevanja, napovedi in so sicer lahko podlaga za nadaljnja navodila in usmeritve na terenu, niso pa to usmeritve oz. navodila same. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

O izjemi notranjega delovanja

IP primarno pojasnjuje, da predmet njegovega odločanja v tem delu niso bili dokumenti iz 3. točke zahteve prosilca z dne 31. 7. 2018 (poročila oziroma ugotovitve internih nadzornih mehanizmov glede ravnanja Policije v postopkih nadzora državne meje glede uveljavljanja pravice do mednarodne zaščite oziroma glede migracij oziroma glede ugotovitev poročil Amnesty International Slovenije ter Pravno informacijskega centra – PIC), ker je v tem delu izpodbijano odločbo IP odpravil že iz razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sklano z razlogi, kot izhajajo iz prejšnje točke te obrazložitve.

Prav tako predmet odločanja IP v tem postopku ni presoja dostopa do dokumentov, glede katerih je organ prosilcu v celoti odobril dostop:

PP Črnomelj in PP Metlika, namestitev klimatskih naprav ter rekonstrukcija garažnega prostora za namene pridržanja - odgovor, št. 351-26/2018/2, 13. 6. 2018,
Potrebe po prevajalcih za urdo jezik - zaprosilo, št. 2253-18/2018/4 (3J23-05), 17. 5. 2018,
Potrebe po dodatnih ležiščih za ilegalne migrante - zaprosilo, št. 023-85/2018/7 (3J23-02), 5.6.2018.

Glede preostalih dokumentov, o katerih je organ odločil z 2. točko izreka izpodbijane odločbe, se je organ med drugim skliceval na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izogib ponavljanju se IP glede materialno pravne podlage te izjeme sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, ki ji je IP v celoti sledil in ki jo je obširno navedel že organ, pri čemer IP še dodaja, da gre za izjemo notranjega delovanja lahko le pri dokumentih, ki urejajo postopke, delovanje in ukrepe, ki so namenjeni interni rabi organa (npr. lastni dokumenti, zapisniki o posvetovanju in glasovanju, interne zabeležke ipd.), iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa ter njegova notranja politika. S to izjemo se torej varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se torej podatki, ki nastajajo ob oblikovanju notranje, interne politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. V skladu z utečeno prakso IP dokumenti, iz katerih izhaja »zunanje« delovanje, ki je usmerjeno navzven in se nanaša na razmerje do zunanjih subjektov in do posameznikov, npr. do oseb, obravnavanih v policijskih postopkih, niso dokumenti, ki so namenjeni le internemu delu organa. Poleg tega velja opozoriti, da je za obstoj te izjeme treba izkazati konkretne motnje, ki bi organu nastale z razkritjem zahtevanih informacij. Upravno sodišče RS je v sodbi, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, zavzelo restriktivno razlago predmetne izjeme. V sodbi je zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«.

Posledično je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je zatrjevana izjema podana glede delne zavrnitve dostopa do naslednjih dokumentov:

Povečano število prosilcev za mednarodno zaščito v Logatcu - obvestilo, št. 092-1/2018/129
(2131-3), 16.5.2018,
Avtobusni prevozi za migrante - odgovor, št. 092-1/2018/200 (2131-03), 11. 6. 2018,
Zaprosilo PU Novo mesto za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij - v
mnenje ZELO NUJNO, št. 1000-31/2018/2, 12. 7. 2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij - odgovor, št. 1000-
31/2018/4,20.7.2018,
Zagotavljanje kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki nezakonito prehajajo državno mejo - odgovor, št. 007-200/2018/2, 22. 6. 2018,
Postopek za delo z migranti - odgovor, št. 225-2/2018/20, 31. 5. 2018,
Zahtevek za nabavo materialno tehničnih sredstev za potrebe postavitve začasnih tehničnih
ovir na zunanji schengenski meji, št. 092-1/2018/225 (2131-4), 9. 7. 2018,
Kadrovska pomoč pri varovanju državne meje - zaprosilo, št. 2253-18/2018/2 (3J23-05),
17.4.2018,
Učinki poostrenega nadzora državne meje v Beli krajini in predlog za kadrovsko pomoč, št.
2253-18/2018/6 (3J23-01), 25. 5. 2018,
Kadrovska pomoč za PP Črnomelj in PP Metlika - zaprosilo, št. 2253-18/2018/9 (3J23-04),
11.6.2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij, št. 2253-18/2018/22 (),
12.7.2018,
pogodba za prevajanje-predlog, št. 1101-1/2018/2(3J23-05), 24. 4. 2018,
Postopek za delo z migranti - neusklajenost HVO in predlog za začasno odložitev izvajanja usmeritev, št. 007-1/2018/74 (3J23-02), 29. 5. 2018,
Težave pri zagotavljanju zadostnih kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki nezakonito prehajajo državno mejo - zaprosilo za mnenje, št. 007-1/2018/80 (3J23-02), 8. 6. 2018,
Izrekanje opozoril osebam, ki nezakonito prestopajo državno mejo - vprašanje, št. 007-
1/2018/84 (3J23-02), 11.6. 2018,
Neustreznost prostorov za pridržanje za nujno potreben čas-obvestilo, št. 023-85/2018/9 (),
11.6.2018,

Glede dokumenta »Izrekanje opozoril osebam, ki nezakonito prestopajo državno mejo - vprašanje, št. 007-1/2018/84 (3J23-02), 11.6. 2018« je IP ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana. Ob primerjavi originalnega dokumenta, ki je bil IP v okviru spisne dokumentacije posredovan s strani organa, z dokumentom, ki ga je organ posredoval prosilcu v obliki delnega dostopa, IP ugotavlja, da je organ v dokumentu prekril preveč podatkov. Del dokumenta, ki ga organ prosilcu ni posredoval, namreč ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov, ki bi jih lahko šteli kot podatke o notranjem delovanju organa, ker bi kazali na taktiko in metodiko policijskega dela. Iz njega izhajajo le splošne ugotovitve oziroma zaključki glede podanih navodil, ki se nanašajo na izrekanje sankcij po Zakonu o prekrških, brez konkretnih opisov postopkov in metod dela, ki bi se nanašali na policijsko delo in razkritje katerih bi povzročilo motnje v delovanju organa. Posledično je IP odločil, da mora organ prosilcu ta dokument posredovati v celoti, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede preostalih dokumentov, gre za naslednje dokumente:

Povečano število prosilcev za mednarodno zaščito v Logatcu - obvestilo, št. 092-1/2018/129
(2131-3), 16.5.2018,
Avtobusni prevozi za migrante - odgovor, št. 092-1/2018/200 (2131-03), 11. 6. 2018,
Zaprosilo PU Novo mesto za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij - v
mnenje ZELO NUJNO, št. 1000-31/2018/2, 12. 7. 2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij - odgovor, št. 1000-
31/2018/4,20.7.2018,
Zagotavljanje kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki nezakonito prehajajo državno mejo - odgovor, št. 007-200/2018/2, 22. 6. 2018,
Postopek za delo z migranti - odgovor, št. 225-2/2018/20, 31. 5. 2018,
Zahtevek za nabavo materialno tehničnih sredstev za potrebe postavitve začasnih tehničnih
ovir na zunanji schengenski meji, št. 092-1/2018/225 (2131-4), 9. 7. 2018,
Kadrovska pomoč pri varovanju državne meje - zaprosilo, št. 2253-18/2018/2 (3J23-05),
17.4.2018,
Učinki poostrenega nadzora državne meje v Beli krajini in predlog za kadrovsko pomoč, št.
2253-18/2018/6 (3J23-01), 25. 5. 2018,
Kadrovska pomoč za PP Črnomelj in PP Metlika - zaprosilo, št. 2253-18/2018/9 (3J23-04),
11.6.2018,
Zaprosilo za kadrovsko pomoč za obvladovanje nedovoljenih migracij, št. 2253-18/2018/22 (),
12.7.2018,
pogodba za prevajanje-predlog, št. 1101-1/2018/2(3J23-05), 24. 4. 2018,
Postopek za delo z migranti - neusklajenost HVO in predlog za začasno odložitev izvajanja usmeritev, št. 007-1/2018/74 (3J23-02), 29. 5. 2018,
Težave pri zagotavljanju zadostnih kapacitet prostorov za pridržanje oseb, ki nezakonito prehajajo državno mejo - zaprosilo za mnenje, št. 007-1/2018/80 (3J23-02), 8. 6. 2018,
Neustreznost prostorov za pridržanje za nujno potreben čas-obvestilo, št. 023-85/2018/9 (),
11.6.2018,

je IP ob vpogledu vanje ugotovil, da v prekritih delih v celoti predstavljajo izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz njihove vsebine namreč izhaja konkreten načrt organizacije dela in konkretni ukrepi v zvezi z aktivnostmi varovanja državne meje. Iz teh dokumentov je razvidno, kateri konkretni organizacijski, kadrovski in tehnični ukrepi se bodo izvajali, kje konkretno (lokacija z zemljevidi), na kakšen način, kdo bo pri tem sodeloval, časoven potek organizacije, itd. Po mnenju IP gre pri teh dokumentih za podatke, ki so namenjeni internemu delu policije, obenem pa bi z njihovim javnim razkritjem nastale motnje pri njenem delovanju. Prosilec v pritožbi v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na kadrovsko problematiko dela policije, sicer navaja, da če je stanje slovenske policije tako slabo, da bi že razkritje (na primer) enega dokumenta o kadrovskih prerazporeditvah ogrozilo delovanje celega sistema, da se ima javnost s tem pravico seznaniti. IP tem pritožbenim navedbam ne pritrjuje. Iz zgoraj navedenih presojanih dokumentov namreč ne izhaja splošna ocena stanja in pripravljenosti policije, ampak konkretne kadrovske razporeditve in organizacija dela posameznih policijskih enot, skupaj s prerazporeditvijo, delitvijo dela med posameznimi enotami ter določitvijo časovnega okvira npr. izvajanja nadzora meje na določenih točkah. Po mnenju IP gre za občutljive operativne informacije, ki so namenjene organizaciji dela policije in katerih razkritje bi povzročilo motnje pri njenem delovanju. V tem delu je IP sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, ki je v izogib ponavljanju ne navaja, in je posledično pritožbo prosilca v tem delu v celoti zavrnil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ker se prosilec v pritožbi sklicuje tudi na javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ob tem IP še dodaja, da za razkritje prekritih delov zgoraj navedenih dokumentov javni interes ni izkazan. Pritrditi gre sicer pritožbenim navedbam prosilca, da se ima javnost pravico seznaniti z informacijami o tem, ali policija obmejne postopke izvaja zakonito, enotno, predvidljivo in v okviru zaupanih ji zakonskih pooblastil, vendar iz presojanih dokumentov tovrstne informacije neposredno ne izhajajo. Pri prekritih delih dokumentov tudi ne gre za informacije, ki bi se nanašale neposredno na postopke, v katerih policija obravnava posameznike, niti iz dokumentov niso razvidna navodila policistom, kako naj te posameznike obravnavajo ali druge informacije, ki bi kazale na to, kako policija posameznike v teh postopkih dejansko obravnava. Čeprav se je mogoče strinjati s prosilcem, ki v pritožbi zatrjuje, da je v interesu javnosti, da pridobi podatke o navodilih in ravnanju Policije, ki bodo pokazali, ali Policija resnično ravna zakonito, kot to v javnosti zatrjujejo predstavniki Ministrstva za notranje zadeve RS in da to, ali državni organi kršijo človekove pravice ali ne, ne sme biti »varovan podatek«, pa IP poudarja, da tovrstne informacije iz prekritih delov dokumentov, ki so bili predmet obravnave v tem postopku, ne izhajajo.

Posledično IP v tem delu ni ugodil pritožbi prosilca in jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper 2., 3. in 4. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka