Prva bonitetna agencija d.o.o. - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal po sodbi Upravnega sodišča RS. Ker je sodišče jasno zavezalo stališče, da ponovna uporaba podatkov, ki jih zahteva prosilec, ni dovoljena, je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-42/2017/26
Datum: 13. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 1. 2017, zoper odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 317-428/2016-2 z dne 28. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 10. 1. 2017, zoper odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve št. 317-428/2016-2 z dne 28. 11. 2016, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 11. 2016 na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, kjer je navedel, da od organa že prejema podatke o vseh enotah poslovnega registra, v širšem naboru z zagotovljenimi tedenskimi spremembami, za namene uporabe v aplikaciji…………... V tem okviru prosilec tudi že prejema podatke o imenih in priimkih ustanoviteljev (družbenikov), zastopnikov in članov organa nadzora o fizičnih osebah. Od organa zdaj zahteva, da mu posreduje tudi naslove prebivališč za družbenike, zastopnike in člane organa nadzora za posamezen subjekt vpisa, kadar gre za fizične osebe. Prosilec potrebuje tudi te podatke za ponovno uporabo v okviru že navedene aplikacije …………Uporabnikom želi namreč omogočiti iskanje po osebah po vzoru, ki ga sedaj že nudi organ na podlagi petega odstavka 7. člena Zakona o Sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg) in 22. člena Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1). Da bi tudi sam prosilec zadostil pogojem za zakonitost takšnega iskalnika glede fizičnih oseb, kot jih določata navedena zakona (zakonite iskalne kombinacije), prosilec nujno potrebuje tudi podatek glede naslova prebivališča. Navedeni podatek je že javno objavljen na spletnih straneh organa. S takšnim iskalnikom želi prosilec svojim uporabnikom zagotoviti najvišjo možno stopnjo varnosti pravnega prometa, kar je tudi temeljno načelo/vodilo ZSReg in ZPRS-1.

Organ je dne 10. 11. 2016 prosilcu posredoval pojasnilo, da bi s posredovanjem zahtevanih podatkov kršili določbi prvega odstavka 22. člena ZPRS-1 o iskanju podatkov in petega odstavka 7. člena ZRSeg o javnosti podatkov. Prosilcu bi namreč s tem omogočili iskanje po osebah brez uporabe kombinacij podatkov, kot jih navajata navedena zakona. Organ zato zahtevi prosilca ne more ugoditi. Podatki o naslovih družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora so sicer javno dostopni na spletni strani AJPES, kjer je do podatkov mogoče priti prek iskanja po poslovnih subjektih. Ne glede na to, pa podatkov o naslovih ni mogoče pridobiti v informatizirani obliki, ker le-ta dopušča ne le iskanje po poslovnih subjektih, pač pa tudi iskanje po osebah, za katere so določene omejitve v prej navedenih zakonih.

Prosilec je na dopis organa odgovoril, da po njegovem mnenju zakonske ovire za posredovanje zahtevanih podatkov za namene ponovne uporabe ne obstajajo. Prav Informacijski pooblaščenec ga je namreč opozoril na to, da mora biti iskalnik po fizičnih osebah skladen z določbami ZSReg oziroma ZPRS-1. Po mnenju IP bi iskalnik takšnim pogojem zadostil, če bi bilo z njim mogoče iskati ob upoštevanju zgolj enega dodatnega kriterija (tj. naslov prebivališča). IP v zvezi z opisanim iskalnikom ni navedel, da bi bil tak iskalnik dopuščen oziroma pridržan zgolj organu. Prej nasprotno, če je tak iskalnik dovoljen nekemu javnemu organu, bi moral biti pod enakimi pogoji dovoljen tudi zasebnim gospodarskim subjektom. Poleg tega je zadevo treba obravnavati po ZDIJZ in ne po ZSReg ali ZPRS-1. Po ZDIJZ so vsi podatki kot informacije javnega značaja prosto dostopni, razen če zanje velja kakšna posebna zakonska izjema. Takšna izjema po mnenju prosilca v predmetni zadevi ne obstaja, saj so ti podatki že tako ali tako prosto javno dostopni na spletnih straneh AJPES. Poleg tega tudi ni kvalitativne razlike med zahtevanimi podatki in podatki o imenih in priimkih fizičnih oseb, ki jih organ prosilcu že posreduje. Če torej organ prosilcu že posreduje podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, ni razloga, da mu ne bi posredoval tudi podatkov o naslovih prebivališč teh oseb.

Organ je dne 18. 11. 2016 prosilcu odgovoril, da so zahtevani podatki res javno dostopni na spletni strani organa. Vendar pa je pred spremembo ZSReg in ZPRS-1 veljala določba ZSReg, ki je prepovedovala iskanje na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik ali član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem. S spremembo obeh zakonov je bila za prepoved preklicana, poleg tega sta oba zakona izrecno določila, da mora biti na spletni strani organa omogočeno iskanje na način, da je mogoče ugotoviti, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora in v katerem subjektu vpisa. V zvezi s tem pa zakona določata omejitev, in sicer, da je iskanje na ta način mogoče le na podlagi kombinacije podatkov. Če bi organ v informatizirani obliki prosilcu omogočil pridobitev tudi naslovov prebivališč, bi mu s tem omogočil ugotavljanje prej navedenih dejstev brez uporabe kombinacije podatkov, s čimer bi kršil določbe ZSReg in ZPRS-1. Glede določb ZDIJZ pa organ pojasnjuje, da so naslovi prebivališč javno dostopni na spletni strani, na podlagi česar jih je mogoče uporabiti tudi za ponovno uporabo, v informatizirani obliki pa jih prosilec ne more pridobiti zaradi omejitev v ZSReg in ZPRS-1. Z ugoditvijo zahtevi prosilca bi organ celo kršil tretji odstavek 5. člena ZDIJZ, po katerem ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Dosedanje dopisovanje je organ razumel kot poizvedbo o možnosti posredovanja dodatnih podatkov. Če prosilec želi, da njegovo vprašanje organ obravnava kot formalno zahtevo za ponovno uporabo informacij, naj organu to sporoči.

Prosilec je organu 21. 11. 2016 sporočil, da želi, da se njegovo vprašanje šteje kot formalni zahtevek po ZDIJZ in izda odločba v skladu z ZDIJZ. Informacijski pooblaščenec mu je namreč za opisani iskalnik postavil pogoj, da pridobi podatke o naslovih prebivališč.

Organ je dne 28. 11. 2016 izdal odločbo št. 317-428/2016-2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, na podlagi določbe 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. V odločbi je organ navedel, da glede na določbe ZPRS-1 upravljavec registra zagotavlja vpogled v javne podatke posamezne enote poslovnega registra. Zaradi varnosti pravnega prometa omogoči iskanje in vpogled v podatke, v kateri enoti poslovnega registra je določena oseba zastopnik ali ustanovitelj. Iskanje se pri fizičnih osebah omogoči z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO, davčne številke ali naslova prebivališča, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Enake določbe vsebuje tudi ZSReg glede družbenikov, ustanoviteljev, zastopnikov in članov organa nadzora. Javni podatki o naslovih prebivališča družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora so dostopni preko iskanja izbranih poslovnih subjektov (na ravni posamezne enote) na spletnem portalu organa. Če bi bili ti isti podatki o naslovih prebivališč v informatizirani obliki vključeni med podatke poslovnega registra v širšem naboru o vseh enotah poslovnega registra (zahtevani podatki), bi naročniku omogočili iskanje po osebah brez uporabe kombinacij podatkov, kot jih navajata ZPRS-1 in ZSReg. Ker ZPRS-1 in ZSReg določata, da so podatki dostopni samo osebam, ki že poznajo kombinacijo podatkov, na podlagi katerih lahko iščejo, je zahtevo treba zavrniti skladno z določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še dodal, da je na njegovi spletni strani omogočeno iskanje na način, da je mogoče ugotoviti, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora in v katerem subjektu vpisa, vendar zgolj na podlagi kombinacije podatkov, skladno z ZPRS-1 in ZSReg. Te podatke je mogoče uporabiti tudi za ponovno uporabo v skladu z ZDIJZ. Zaradi določbe tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ, po kateri ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij, prosilec zahtevanih podatkov ne more pridobiti v informatizirani obliki.

Zoper navedeno odločbo organa se je prosilec dne 10. 1. 2017 pritožil in navedel, da ne obstajajo zakonske ovire, ki bi preprečevale pridobitev zahtevanih podatkov. Prosilec si namreč prizadeva pridobiti zahtevane podatke ravno zato, ker želi v okviru svoje spletne aplikacije uporabnikom omogočiti zakonit iskalnik po osebah po vzoru organa. IP je namreč prosilcu v okviru postopka, ki ga vodi pod št…………, navedel, da bo tak iskalnik zakonit le, če bo izpolnjeval zahteve ZSReg oziroma ZPRS-1. Zato mora iskalnik omogočati iskanje po fizičnih osebah le ob hkratni uporabi dodatnega kriterija, kot ga določata ZSReg in ZPRS-1 (kombinacija imena in priimka z EMŠO, davčno številko ali naslovom prebivališča). Ker je po prepričanju prosilca naslov prebivališča z vidika varstva osebnih podatkov manj problematičen podatek, kot sta EMŠO ali davčna številka, je prosilec zahteval podatke o naslovih prebivališč. Če bi mu organ zahtevane podatke posredoval, bi prosilec lahko zadostil zahtevam IP in iskalnik naredil zakonit z vidika ZSReg oziroma ZPRS-1. IP pri tem ni navedel, da naj bi bil takšen iskalnik dopuščen oziroma pridržan zgolj organu. Prej nasprotno, če je tak iskalnik dovoljen nekemu javnemu organu, bi moral biti pod enakimi pogoji dovoljen tudi drugim zasebnim gospodarskim subjektom. Dejstvo namreč je, da je temeljni namen ponovne uporabe informacij javnega značaja, da zasebni sektor s ponovno uporabo ustvari dodano vrednost. Ta cilj pa lahko dosega le, če lahko javno dostopne informacije obdeluje vsaj na enak način, če že ne bolje kot javni sektor. Prosilec je tudi ponovil argumenta iz dopisa organu, da glede zahtevanih podatkov ni podana nobena od izjem, saj so ti prosto dostopni, ter da med podatki o imenih in priimkih fizičnih oseb, ki jih prosilec že prejema, in zahtevanimi podatki ni kvalitativne razlike. Dodal je še, da organ napačno tolmači določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani podatki so namreč v konkretnem primeru javno dostopni vsem in ne le »upravičenim« osebam. Prav tako je brezpredmetno sklicevanje organa na določbo tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ, saj ta zgolj prepoveduje, da bi organi pri odločanju o tem, komu bodo podatke dali in komu ne, delovali po prostem preudarku, s čimer bi lahko prihajalo do neupravičene diskriminacije. V zvezi s pravočasnostjo pritožbe je prosilec navedel, da je izpodbijano odločbo zares prejel šele 3. 1. 2017, ko mu jo je na podlagi urgence poslal organ po elektronski pošti. Iz vročilnice organa sicer res izhaja, da naj bi prosilec odločbo prevzel že 1. 12. 2016, vendar to ne drži. Prosilec namreč ne ve, kdo je vročilnico podpisal, zagotovo pa je ni nihče od njenih njegovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev za sprejem pošte. Prosilec je zato zaprosil za vrnitev v prejšnje stanje po 103. členu ZUP oziroma ponovno vročitev na podlagi prvega odstavka 98. člena ZUP.

Dne 1. 2. 2017 je organ izdal sklep št. 317-428/2016-4, s katerim je ugodil zahtevi prosilca o vrnitvi v prejšnje stanje.

Organ je pritožbo prosilca dne 1. 3. 2017, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

O pritožbi prosilca je IP dne 21. 3. 2017 izdal odločbo št. 090-42/2017/4, s katero je pritožbi ugodil in  izpodbijano odločbo odpravil ter organu naložil, da mora prosilcu za namene vnosa v spletno aplikacijo ………………kot dodatni kvalifikator za postopek iskanja po fizičnih osebah, omogočiti ponovno uporabo podatkov o naslovih prebivališča fizičnih oseb – družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora, na način, da prosilcu dnevno po elektronski poti zagotovi navedene podatke kot dopolnilo podatkom, ki jih ta že prejema. Prosilec mora kot vir informacij navesti Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, podatke, ki jih bo na tej podlagi pridobival od organa, pa mora prosilec ponovno uporabiti tako, da bo iskanje v aplikaciji …………po fizičnih osebah – družbenikih, zastopnikih in članih organa nadzora možno le z uporabo kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, kot to določata zakon, ki ureja Poslovni register Slovenije, in zakon, ki ureja Sodni register, ter da bo njihova uporaba v skaldu z nameni, določenimi v navedenih zakonih.

Zoper odločbo IP iz prejšnjega odstavka je organ vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS. To je s sodbo št. I U 881/2017-94 z dne 9. 1. 2019 tožbi ugodilo in odločbo IP št. 090-42/2017/4 z dne 21. 3. 2017 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki (IP) v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. V zvezi s tem IP navaja, da je prosilec zahteval podatke o naslovih zastopnikov, družbenikov in članov organa nadzora. Organ je zato odločal o teh podatkih, ne pa tudi o podatkih o naslovih ustanoviteljev. Po uradni dolžnosti je IP preizkusil tudi, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, da zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja in da organ z njimi razpolaga. Prav tako ni sporno, da prosilec zahteva podatke za ponovno uporabo.

Organ je zavrnil zahtevo prosilca zato, ker naj bi bile glede zahtevanih podatkov podane izjeme od ponovne uporabe v skladu s šestim odstavkom 6. člena ZDIJZ. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede podatkov, katerih ponovna uporaba prosilcu ni bila omogočena, podana katera od izjem od ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

V skladu z določbo 1. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za ponovno uporabo informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na podatek iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Med izjemami iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tudi izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec zahteva ponovno uporabo osebnih podatkov – naslovov fizičnih oseb (zastopnikov, članov organa nadzora ter družbenikov). ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe organa je bil to Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), na katerega se je posledično treba opreti tudi v tem pritožbenem postopku. Ne glede na to, da se je s 25. 5. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), je IP kot pritožbeni organ namreč vezan na predpise, ki so bili v uporabi v času odločanja organa prve stopnje in v času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 21. 3. 2017.

Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Upoštevaje navedeno definicijo, podatki o naslovih fizičnih oseb v povezavi s podatki o njihovih imenih in priimkih nedvomno predstavljajo osebne podatke.

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonsko pravno podlago v smislu navedene določbe 9. člena ZVOP-1 konkretnem primeru predstavljata ZSReg in ZPRS-1 v povezavi z ZDIJZ. Glede na veljavne določbe ZSReg in ZPRS-1 so podatki, ki jih zahteva prosilec, javno objavljeni v PRS. Do njih lahko prosto dostopa vsakdo, bodisi posredno preko iskanja po poslovnih subjektih, bodisi neposredno z iskanjem po fizičnih osebah, kadar razpolaga z določeno kombinacijo podatkov (prvi odstavek 22. člena ZPRS-1 oz. peti odstavek 7. člena ZSReg). Slednji način iskanja (torej iskanje po fizičnih osebah) je postal dopusten z uveljavitvijo sprememb ZSReg[1] in ZPRS-1[2] v letu 2015. Namen uvedbe iskanja tudi po fizičnih osebah je krepitev transparentnosti delovanja enot poslovnega registra, preprečevanja korupcije in konfliktov interesov[3] ter zagotavljanje varnosti pravnega prometa.[4] Lastniška, vodstvena in nadzorna struktura v slovenskem gospodarskem oz. korporativnem prostoru je namreč prepletena. Korporativno upravljanje kapitalskih družb zahteva transparentno urejene odnose na nivoju posamezne družbe, in sicer v jasnih in transparentnih pravilih, kako so v tej družbi urejeni odnosi med delničarji, organom nadzora, poslovodstvom, deležniki družbe in drugimi pomembnimi zunanjimi skupinami ali institucijami.[5] S tem namenom so bile spremenjene določbe ZSReg in ZPRS-1 tako, da je omogočeno iskanje tudi po fizičnih osebah (in ne le po poslovnih subjektih). Zakonodajalec je torej ocenil, da je iskanje v PRS po fizičnih osebah, določenih v ZSReg in ZPRS-1, v javnem interesu oz. javni interes takšnega iskanja prevlada nad interesom teh fizičnih oseb po varstvu zasebnosti.

Prosilec je v zahtevi za ponovno uporabo, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ, opredelil namen ponovne uporabe. Navedel je, da podatke potrebuje za dopolnitev že obstoječega registra poslovnih subjektov, in sicer kot dodatni kvalifikator postopka iskanja po osebah, saj želi slediti načinu iskanja in dobre prakse, kot je omogočen pri organu.

Prosilec je v zahtevi za ponovno uporabo, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ, opredelil namen ponovne uporabe. Navedel je, da podatke potrebuje za dopolnitev že obstoječe aplikacije………………– iskalnika, in sicer kot dodatni kvalifikator postopka iskanja po fizičnih osebah. V pritožbi je prosilec izpostavil, da podatke potrebuje in zahteva, da bi zagotovil delovanje iskalnika na način, ki ga IP šteje za skladnega z zakonom. IP je namreč v postopku inšpekcijskega nadzora v zadevi št. …………ugotovil, da je omogočanje vpogleda v podatke o tem, ali je določena fizična oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora v subjektu vpisa v sodni register in v katerem subjektu vpisa zgolj z uporabo oziroma vpisom imena in priimka osebe v ta iskalnik, v nasprotju z določbami 8. in 10. člena ZVOP-1. Prosilec želi ugotovljeno domnevno pomanjkljivost aplikacije oz. iskalnika odpraviti ter zagotoviti delovanje, ki bo v celoti skladno z veljavnimi predpisi.

Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je v konkretnem primeru podana izjema iz 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. Pri tem se organ sklicuje na določbe prvega odstavka 22. člena ZPRS-1 in petega odstavka 7. člena ZSReg, po katerih se iskanje po registru pri fizičnih osebah omogoči z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Če bi bili podatki o naslovih prebivališč v informatizirani obliki vključeni med podatke poslovnega registra v širšem naboru o vseh enotah poslovnega registra (zahtevani podatki), bi naročniku omogočili iskanje po osebah brez uporabe kombinacij podatkov, kot jih navajata ZPRS-1 in ZSReg. Organ meni, da ker ZPRS-1 in ZSReg določata, da so podatki dostopni samo osebam, ki že poznajo kombinacijo podatkov, na podlagi katerih lahko iščejo, je zahtevo treba zavrniti skladno z določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na ogledu in camera dne 10. 1. 2017 je organ še dodatno navedel, da sme trenutno državnim organom posredovati le tiste podatke, do katerih so ti upravičeni na podlagi področne zakonodaje. Organ jim ne sme posredovati celotne informatizirane baze, torej podatkov za vse subjekte, temveč le za tiste, do katerih so upravičeni na podlagi področne zakonodaje. Organ bi lahko državnim organom posredoval dostop do podatkov o vseh subjektih in predpostavljal, da bo državni organ iskal le po podatkih tistih subjektov, za katere ima pravno podlago v področni zakonodaji. To je enako temu, da prosilcu posreduje tudi podatke o naslovih fizičnih oseb in predpostavlja, da ne prosilec sam ne drugi ne bodo iskali po bazi v nasprotju z ZSReg in ZPRS-1.

Stališče, da gre v obravnavanem primeru za izjemo od proste ponovne uporabe po 4. točki šestega dostavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z določilom 22. člena ZPRS-1 in 7. člena ZSReg, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 881/2017-94.

V obrazložitvi predmetne sodbe (tč. 8) je sodišče med drugim navedlo, da lahko po 22. členu ZPRS-1 in 7. členu ZSReg do podatkov v poslovnem registru, če je ključ do iskanja ime fizične osebe, dostopajo samo tiste osebe, ki že razpolagajo s točno določenimi podatki o posamezni fizični osebi. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPRS-1 upravljavec registra sicer omogoči iskanje in vpogled v podatke, v kateri enoti poslovnega registra je določena oseba zastopnik ali ustanovitelj, vendar pa se iskanje pri fizičnih osebah omogoči le z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Podobne omejitve po mnenju sodišča določa tudi peti odstavek 7. člena ZSReg, po katerem se iskanje podatkov iz 2. in 3. točke drugega odstavka 7. člena pri fizičnih osebah omogoči s kombinacijo osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v sodni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Ob tem sodišče navaja, da »so naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, sicer res javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določne osebe mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenih, zastopnik ali član nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imena in priimka in EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Iz navedenega razloga ne more prvostopenjski organ stranki z interesom posredovati podatkov na drugačen način kot le na te tri načine. Posredovanje imen in priimkov hkrati z njihovimi naslovi bi bilo tako v nasprotju z navedenimi določili. Če bi prvostopenjski organ posameznemu prosilcu zagotovil podatke o naslovih prebivališč vseh fizičnih oseb iz poslovnega registra – družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora – bi mu s tem omogočil dostop do vseh podatkov o navedenih fizičnih osebah brez sicer zahtevane kombinacije podatkov. Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobivanje podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni. Tudi če bo stranka z interesom …………omogočila v svoji aplikaciji ……………vpogled tako, kot določa zakonodaja glede vpogleda v poslovni register, pa ni dopustno, da bi sama pridobivala od AJPES-a podatke na način, ki ga oba zakona ne omogočata. Zakonodajalec torej ni omogočil prvostopenjskemu organu posredovanja prosilcu podatkov o imenih in priimkih ter naslovih fizičnih oseb, ki imajo določene položaje v gospodarskih družbah. Povsem neomejenega dostopa do podatkov po posamezni fizični osebi zgolj z njenim imenom in priimkom glede na citirana zakonska določila ne more imeti nihče, kdo ne razpolaga še z dodatnim kvalifikatorjem, torej imajo dostop lahko le osebe, ki vedo ime in priimek v kombinaciji še z enim drugim podatkom, katerega morajo pri iskanju že vedeti.

Ker je IP, v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava v ponovljenem postopku vezan (na kar je sodišče izrecno opozorilo v tč. 16 citirane sodbe), je IP sledil stališču sodišča iz zgoraj citirane sodbe in odločil, da je pritožbo prosilca treba zavrniti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 17/15, ZSReg-F).

[2] 11. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 19/15, ZPRS-1A).

[3] Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Podnem registru Slovenije, Vlada Republike Slovenije, 28. 11. 2014, komentar k 11. členu.

[4] Prvi odstavek 22. člena ZPRS-1.

[5] Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, Vlada Republike Slovenije, 12. 12. 2014, str. 2, 3.