Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Državni izpitni center

+ -
Datum: 03.02.2019
Številka: 090-93/2014/16
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča

POVZETEK:

Pooblaščenec je ugotovil, da organ z informacijami o uspehu posamezne šole pri splošni maturi za leto 2013 in o uspešnosti kandidatov pri splošni maturi po ocenah in odstotnih točkah, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov. Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem za priklic zahtevanih informacij. Pooblaščenec je ocenil, da dodaten trud organa za priklic podatkov ostaja v razumnih mejah in gre za razumno količino administrativnega dela, kar pomeni, da ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, temveč za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in organu naložil posredovanje informacij. Zavrnil pa pritožbo, ki se nanaša na seznam dokumentov, iz katerih je razviden uspeh šol ali dijakov posameznih šol, iz razloga neobstoja informacij javnega značaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-93/2014/16

Datum: 4. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 3. 2014, zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32U, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-4/2014 z dne 21. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 21. 2. 2014 na organ naslovil zahtevo za kopije dokumentov ali druge podatke, iz katerih bo razvidno:

  1. uspeh posameznih šol pri maturi po predmetih slovenščina, matematika in angleščina za leto 2013;
  2. porazdelitev kandidatov pri splošni maturi 2013 po odstotnih točkah po šolah (lahko v razredih po 5 odstotnih točk, kot je v tabelah v Poročilu) za predmete slovenščino, angleščino (osnovno in višjo raven) in matematiko (osnovno in višjo raven);
  3. porazdelitev kandidatov pri splošni maturi 2013 po ocenah po šolah (koliko dijakov je dobilo oceno 1, 2, 3, 4 in 5 po šolah) za predmete slovenščino, angleščino (osnovno in višjo raven) in matematiko (osnovno in višjo raven);
  4. če teh dokumentov ni, druge dokumente, iz katerih bo lahko te podatke razbral ali pa kopije surovih dokumentov ali baz podatkov;
  5. seznam dokumentov, iz katerih je razviden uspeh šol ali dijakov posameznih šol (po oceni ali po odstotnih točkah) pri posameznih predmetih na maturi 2013. Informacije je zahteval v anonimizirani obliki – brez osebnih podatkov in v elektronski obliki.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-4/2014 z dne 21. 3. 2014 v celoti zavrnil, razen v delu, kjer je prosilca glede 1. točke zahteve napotil na spletno stran organa. Zoper odločbo je prosilec dne 25. 3. 2014 pri organu vložil pritožbo. O pritožbi je odločil IP z odločbo z dne 3. 10. 2014, št. 090-93/2014/8, s katero je pritožbi delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in naložil organu, da prosilcu posreduje dokumente, iz katerih izhaja:

- uspeh posameznih šol pri splošni maturi za predmete slovenščina, matematika in angleščina za leto 2013;

- porazdelitev kandidatov pri splošni maturi za leto 2013 po odstotnih točkah po šolah (lahko v razredih po 5 odstotnih točk) za predmete slovenščino, angleščino za osnovno in višjo raven ter matematiko za osnovno in višjo raven ter

- porazdelitev kandidatov pri splošni maturi 2013 po ocenah po šolah (koliko dijakov je dobilo oceno 1, 2, 3, 4 in 5 po šolah) za predmete slovenščino, angleščino za osnovno in višjo raven ter matematiko za osnovno in višjo raven, vse na način, da identiteta posameznika, ki je opravljal maturo, ni razkrita.

V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil.

Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo št. I U 1760/2014-12 z dne 25. 11. 2015, ki je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V zgoraj navedeni sodbi je sodišče navedlo, »da meni, da bi ustvarjanje zahtevanega dokumenta pomenilo ustvarjanje novega dokumenta v smislu ZDIJZ, ne sam zato, ker tožena stranka (IP) ni uspela utemeljiti, da bi bila takšna izdelava dokumenta po naravi stvari povsem enostavna, ampak predvsem zato, ker tožečo stranko (organ)zavezuje materialno pravna določba tretjega odstavka 18. a člena ZMat. Po tej določbi namreč tožeča stranka podatkov iz Letne analize kakovosti mature ne sme uporabiti za razvrščanje šol, tožena stranka pa ni utemeljila, da ustvarjanje novega dokumenta v konkretnem primeru ne bi pomenilo tudi že razvrščanja šol v smislu tretjega odstavka 18. a člena ZMat, za kar je napačno uporabila materialno pravo«.

IP bi torej moral pri organu ponovno izvesti ugotovitveni postopek in razjasniti vprašanje, ali zahtevani podatki pomenijo razvrščanje šol. Do navedenega vprašanja pa se je opredelilo Upravno sodišče v sodbi št. IU 1795/2016-39 z dne 4. 4. 2018, ki je v smiselno podobni zadevi (prosilec je zahteval podatke o uspehu dijakov na maturi po posameznih srednjih šolah (poimensko za vse srednje šole) za šolsko leto 2014/2015), odločilo, da »tožena stranka, torej IP, ni upoštevala 18. a člena Zakona o maturi in je s tem v zvezi napačno uporabila tudi 4. člen ZDIJZ, ko je štela, da zahtevana informacija obstaja, čeprav glede na 18. a člen Zakona o maturi pri tožeči stranki (organu) ne sme obstajati in zato tudi ne obstaja na način, da bi bila v trenutku vsakomur dostopna, ampak jo je možno pridobiti šele s pomočjo informatika z nekaj računalniškimi operacijami. Torej ne obstaja zaradi prepovedi njenega obstoja in glede tega sta bili napačno uporabljeni obe določbi materialnega prava«, zaradi česar je sodišče odločbo IP št.: 090-71/2016/7 z dne 15. 11. 2016 spremenilo tako, da se pritožba prosilca zavrne. Z navedeno sodbo je Upravno sodišče sicer odstopilo od dotedanje sodne prakse, glede vprašanja »razvrščanja šol« s pojasnilom, da je sodišče sledilo stališču Vrhovnega sodišča v sodbi št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018, s katero je sodišče spremenilo sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 630/2016-24 z dne 7. 9. 2016 ravno zato, ker se ni strinjalo z dosedanjim drugačnim stališčem prvostopenjskega sodišča. V navedeno sodbi Vrhovnega sodišča, ki je po oceni Upravnega sodišča primerljiva z zadevo v sodbi št. IU 1795/2016-39 z dne 4. 4. 2018, slednja pa je po oceni IP primerljiva z obravnavano zadevo, je sodišče zavzelo stališče, »da če je uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke, s katero razpolaga organ, in njihovo povezovanje v dokument prepovedano samemu revidentu, od njega (torej od organa) ni mogoče zahtevati, da to omogoči prosilcu za dostop do navedenih informacij oz. da mu tak dokument posreduje. V isti točki obrazložitve je Vrhovno sodišče RS tudi navedlo, da enako velja tudi za kakršnokoli delovanje revidenta, ki bi ga v povezavi z uporabo navedenih podatkov silil ali vodil k izigravanju ali obidu navedene zakonske prepovedi (in fraudem legis agere). To pa velja kot zavezujoče tudi za Informacijskega pooblaščenca, ko o dostopu do informacij javnega značaja odloča v okviru svoje pristojnosti« (točka 22 obrazložitve).

Glede na navedeno in ob dejstvu, da je treba odločitve oz. sodbe Upravnega in Vrhovnega sodišča spoštovati, kar nalaga tudi 2. člen Zakona o sodiščih[1], IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet presoje podatki, ki tudi po stališču Upravnega in Vrhovnega sodišča ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je zato zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka


[1] Prvi in drugi odstavek 2. člena Zakona o sodiščih: Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji. Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge državne organe Republike Slovenije.