prosilka - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo sodnih postopkov). Organ v izpodbijani odločbi ni navedel, kateri sodni postopki tečejo v zvezi z zahtevanimi dokumenti in v kateri fazi so. Organ v postopek ni pritegnil sodišč, ki postopke vodijo, ampak je o obstoju morebitne škode razkritja za sodne postopke presojal sam. Organ je nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ker je obrazložitev ostala na deklaratorni ravni, se odločbe ne da preizkusiti, IP je zato odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ dolžan opredeliti, kateri sodni postopki potekajo v zvezi z zahtevanimi dokumenti ter pri izvedbi škodnega testa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pridobiti mnenje sodišč v zvezi s tem, kakšna konkretna škoda za posamezen sodni postopek bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-228/2018/4

Datum: 8. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016; v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ....... (v nadaljevanju: prosilka) z dne 10. 10. 2018, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Ambrožev trg 7, Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 711-209/2016-139 z dne 24. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilke z dne 11. 10. 2018 zoper odločbo Mestne občine Ljubljane,  št. 711-209/2016-139 z dne 24. 9. 2018 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je z zahtevo po elektronski pošti z dne 11. 9. 2018 od organa zahtevala: sken zapisnikov iz meseca junija 2016 s predstavniki uporabnikov tovarne Rog in predstavniki Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) o nameravanem rušenju objektov tovarne Rog.

Organ je z izpodbijano odločbo št. 711-209/2016-139 z dne 24. 9. 2018 (v nadaljevanju: odločba) odločil o vlogi in prosilki v celoti zavrnil dostop. Organ navaja, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po tem zakonu. Glede na to, da iz narave prejete zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je organ vlogo obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani dokumenti – skeni zapisnikov iz meseca junija 2016 s predstavniki uporabnikov tovarne Rog in predstavniki MOL o nameravanem rušenju objektov tovarne Rog - predstavljajo navedeno izjemo. Gre za dokumente, ki vsebujejo podatke, pridobljene tudi za potrebe sodnih postopkov v teku, tako pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kakor tudi pred Višjim sodiščem v Ljubljani, vodenih zoper začasne uporabnike lokacije tovarna Rog. Organ navaja, da bi kakršnokoli razkritje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi sodnih postopkov in predstavljalo ogrozitev interesov strank postopka.

Prosilka je zoper odločbo po pošti dne 11. 10. 2018 podala pritožbo, v kateri je navedla, da se ne strinja z obrazložitvijo odločbe, da gre za dokumente, ki vsebujejo podatke, pridobljene tudi za potrebe sodnih postopkov v teku, vodenih zoper začasne uporabnike lokacije tovarne Rog. Nadalje se ne strinja, da bi kakršno koli razkritje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi sodnih postopkov in predstavljalo ogrozitev interesov strank postopka. Skladno s statutom MOL je delo njenih organov javno. Organi MOL zagotavljajo javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu in z objavljanjem informacij javnega značaja. Zahtevani dokumenti niso bili označeni kot dokumenti zaupne narave. Navaja, da se ne strinja s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot razlogom zavrnitve dostopa do zahtevane informacije, ker ne drži, da se zahteva nanaša na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Meni, da je v interesu javnosti, kot vseh udeležencev v postopku, da so zapisniki dogovorov in sestavkov v oporo pri nadaljnjem ravnanju v dobrobit prebivalcev Ljubljane. Navaja, da navedene dokumente potrebuje kot mestna svetnica MOL za aktivno sodelovanje in soodločanje v Mestnem svetu MOL in kot meščanka MOL. Informacijo želi v elektronskem ali klasičnem zapisu.  

Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 711-209/2016-149 z dne 19. 10. 2018, odstopil v reševanje IP.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je IP organ, z dopisom št. 090-228/2018/2 z dne 25. 10. 2018, pozval k posredovanju dokumentov. IP je dne 5. 11. 2018 od organa prejel dopis št. 711-209/2016-154 z dne 2. 11. 2018, s katerim je organ IP posredoval dva zapisnika,  št. 610-9/2016-38 z dne 10. 6. 2018 in št. 610-9/2016-45 z dne 16. 6. 2016.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je občina zavezana za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki). Sporno pa je vprašanje, ali sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja oziroma ali je podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je torej sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil zahtevo zaradi obstoja te izjeme. Prosilka v pritožbi namreč nasprotuje ugotovitvi organa, da gre za navedeno izjemo. 

IP je v postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, saj jih je posredoval IP. Predmet presoje tega pritožbenega postopka sta dva zapisnika, in sicer št. 610-9/2016-38 z dne 10. 6. 2018 in št. 610-9/2016-45 z dne 16. 6. 2016.

Ker je organ zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov, utemeljeval z izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali  je bilo sklicevanje organa na navedeno izjemo utemeljeno.

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Gre za izjemo varstva sodnih postopkov, za obstoj katere morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku in

2. razkritje informacije bi škodovalo izvedbi tega postopka.

Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnih postopkov v primeru razkritja, je eden izmed kriterijev izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da je v obrazložitvi odločbe škodo za sodne postopke presojal organ sam in ne sodišče oz. sodišča, ki konkretni postopek vodi. IP ob tem opozarja, da organ relevantne ocene o morebitni škodi za izvedbo sodnega postopka sam ne more podati, takšna ocena mora biti pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča (sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka in kdaj ne. IP posledično meni, da v konkretnem primeru škodni test ni bil opravljen pravilno. Po ustaljeni praksi IP je namreč za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek, temu pa sledi, kot zgoraj ciitirano, tudi sodna praksa.

IP nadalje ugotavlja, da se je organ pri zavrnitvi skliceval na tekoče sodne postopke le pavšalno in ni konretno pojasnil (npr. z opravilnimi številkami) kateri postopki tečejo, pred katerim, točno določenim sodiščem in v kakšni fazi so ti postopki. Organ tudi ni pojasnil, zakaj bi z razkritjem zahtevanih dokumentov tem sodnim postopkom lahko nastala škoda in kako bi vsebina zahtevanih dokumentov vplivala na izvedbo samih postopkov. Ob tem IP še opozarja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov pravdih strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega pravdnega postopka.

Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje in v postopek ni pritegnil sodišča (oz. sodišč), ki bi lahko podala oceno o morebitni škodi, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih dokumentov, je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, kar ni v skladu z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe organ ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Iz odločbe tudi ne izhaja, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je organ izvedel, da bi ugotovil, ali navedena izjema sploh obstaja.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker organ ni pravilno opredelil razlogov za zavrnitev zahteve, prav tako pa se do vsebine posameznih dokumentov oziroma izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni opredelil organ, ki sodne postopke (nakatere se nanašata dokumehta) vodi, torej sodišče. Obrazložitev odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka, to pa je razlog za odpravo odločbe po uradni dolžnosti. Kot tudi izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu (214. člen ZUP) morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.

IP je v tem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva, ki so vplivala na pravilnost odločitve.

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP, organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo ter upoštevati napotke v tej odločbi.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje, ker bo lahko najbolj ustrezno preskrbel vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi pravilno dejansko stanje, zavaruje javni interes ter pravice prosilke.

To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, saj bo glede dokumentov, o katerih odloča po ZDIJZ, pri sodišču sam najbolj učinkovito preveril, ali bi z razkritjem dokumentov sodnim postopkom nastala škoda ter tako hitreje popolno ugotovil dejansko stanje in razrešil vprašanje, ali sta dokumenta prosto dostopna oz. ugotovil, ali obstaja katera izmed izjem po 5. a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Upoštevaje navedeno je IP odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Organ bo moral v ponovljenem postopku izvesti nov ugotovitveni postopek in popolno ugotoviti dejansko stanje ter upoštevati 214. člen ZUP glede vsebine obrazložitve odločbe. Organ je dolžan jasno opredeliti, kateri konkretni sodni postopki, ki so v zvezi z zahtevanima dokumentoma, tečejo pred sodišči, navesti opravilne številke teh postopkov ter navesti, pred katerimi stvarno in krajevno pristojnimi sodišči potekajo. Navesti bo moral, ali in kateri sodni postopki v zvezi z zahtevanimi dokumenti še tečejo ter kateri so že pravnimočno končani. Organ bo moral pri izvedbi škodnega testa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pridobiti mnenje sodišč v zvezi s tem, kakšna konkretna škoda za posamezen sodni postopek bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Organ bo torej moral pozvati sodišče oz. sodišča, ki postopek(ke) vodi(jo), naj pojasni, ali bi lahko v postopku z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale škodne posledice za izvedbo konkretnih sodnih postopkov ter kakšne bi bile te posledice.

Organ bo moral nato v ponovljenem postopku natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, ali zahtevane informacije predstavljajo to izjemo, ali katero izmed drugih izjem od prostega dostopa po 5. a in 6. členu ZDIJZ in iz česa to izhaja. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ, za vsak posamezen dokument, nadalje presoditi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je v postopku prišlo od bistvenih kršitev postopka, obrazložitev odločbe pa je tudi pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točke 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.                                

svetovalka IP                                                   

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke