Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Iusta d.o.o - Elektro Ljubljana

+ -
Datum: 06.12.2018
Številka: 090-224/2018
Kategorije: Javna naročila, Osebni podatek, Poslovna skrivnost

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zahteve, ki se je nanašala na javno naročilo, objavljeno na portalu javnih naročil pod št. JN2018/006, ugodil, v delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. Prosilec je zoper 4., 5. in 6. alinejo izreka odločbe organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je pritožbo prosilca v delu, ki se nanašala na 5. in 6. alinejo izreka odločbe, zavrnil, v delu, ki se nanašala na 4. alinejo izreka pa ugodil. IP je namreč ugotovil, da predmetni podatki odražajo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je pri posameznih podatkih podana izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se dostop v tem delu zavrne.

ODLOČBA:

Številka: 090-224/2018/6

Datum: 7. 12. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe IUSTA, pravne dejavnosti d.o.o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 10. 2018, zoper odločbo družbe ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 30-1/2018-41447 z dne 29. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

  1. Pritožbi prosilca z dne 11. 10. 2018 se delno ugodi in se odločba ELEKTRO LJUBLJANA d.d. št. 30-1/2018-41447 z dne 29. 9. 2018 v alineji 4 izreka delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v obliki fotokopij še naslednje dokumente tehnične dokumentacije izbranega ponudnika SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o., ki se nanašajo na drogovnika tip II in VA:

  • Tabelo ponujenih armirano betonskih drogovnikov tip II in VA;
  • fotografije drogovnikov tip II in VA (12 fotografij);
  • prikaze drogovnikov tip II in VA (3 fotografije, december 2017), pri čemer je dolžan prekriti podatke o imenu in priimku ter izobrazbi izdelovalca;
  • armaturni načrt - prerezi drogovnikov tip II in VA ter stabilizacijske plošče (december 2017), pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek ter izobrazbo izdelovalca;
  • Slovensko tehnično soglasja STS-15/0006 (drogovniki) izdano s strani Zavoda za gradbeništvo Slovenije, pri čemer je dolžan prekriti podatke o imenu in priimku ter izobrazbi fizičnih oseb na skicah elementov v prilogah:
  • izjavo o lastnostih drogovnikov št. GAL – 001/2018 z dne 12. 2. 2018;
  • certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje REG2-0004-03 – ZGPro1 - 2825 z dne 17. 1. 2017 (drogovniki);
  • certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje REG2-0004-01 – ZGPro1 - 2816  z dne 6. 2. 2018 (beton za konstrukcije);
  • certifikat o skladnosti REG2-0004-03 – ZGPro1 - 1353 z dne 18. 10. 2013 (rezane in krivljene armature, rezane in krivljene armaturne mreže ter neobremenjeni zvarni spoji na armaturnem jeklu);
  • izjava o lastnosti betona za drogovnik št. GAL – 009/ 2018 z dne 12. 2. 2018;
  • izjava o lastnostih rezane in krivljene armature, rezane in krivljene armaturne mreže ter neobremenjeni zvarni spoji na armaturnem jeklu št. ARM – 003/2018 z dne 12. 2. 2018;
  • Poročilo št. P 657/05 – 420 – 690 o notranji odpornosti betona proti zmrzovanju in tajanju z dne 28. 3. 2017;
  • Navodila za montažo, uporabo in vzdrževanje, februar 2018;
  • Garancijska izjava z dne 12. 2. 2018;
  • Slovensko tehnično soglasja STS-08/044 (rezana in krivljena armatura, rezane in krivljene armaturne mreže ter neobremenjeni zvarni spoji na armaturnem jeklu za armiranje betonskih konstrukcij), izdano s strani Zavoda za gradbeništvo Slovenije.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

IUSTA, pravne dejavnosti d.o.o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec) je skladno z 12., 15. in 16. členom ZDIJZ zahteval seznanitev z vsemi ponudbami ponudnikov, ki so sodelovali v oddaji javnega naročila (z vso uradno korespondenco in vsebino vseh dokumentov ponudnikov na predmetnem javnem razpisu), objavljenega na portalu javnih naročil, pod številko JN2018/006: »Izdelava in dobava armirano betonskih drogovnikov«, objavljenega na Portalu javnih naročil št. objave JN000414/2018-W01 z dne 25. 1. 2018. Kot način seznanitve je navedel fotokopije.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 30-1/2018-41447 z dne 29. 9. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu v delu zahteve ugodil, v delu pa zavrnil, in sicer je zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na:

  • varovane osebne podatke v obeh ponudbah in spremljajoči dokumentaciji;
  • S.BON-1 ponudnika STOPAR PGM d.o.o. (ker je označen kot poslovna skrivnost);
  • tehnično ponudbo ponudnika STOPAR PGM d.o.o. (ker je označena kot poslovna skrivnost);
  • tehnično ponudbo ponudnika SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o. (ker je označena kot poslovna skrivnost);
  • dopis »Dopolnitev ponudbene dokumentacije za oddajo javnega naročila št. JN2018/006:« Izdelava in dobava armirano betonskih drogovnikov« (ker se zaprosilo za pojasnilo nanaša na tehnično ponudbo, ki je označena kot poslovna skrivnost);
  • dopis »Dopolnitev ponudbe« (saj vsebuje pojasnila, ki se nanašajo na tehnično ponudbo, ki je označena kot poslovna skrivnost).

Ugotovil je, da razpolaga s ponudbama ponudnikov SGP KOGRAD IGEM ZOD zaključna gradbena dela d.o.o., Selovec 83, 2373 Šentjanž pri Dravogradu (v nadaljevanju: SGP KOGRAD IGEM ZOD d.o.o.), in STOPAR proizvodnja, gradnja, marketing d.o.o., Lokavec 202C, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju: STOPAR PGM d.o.o.) ter spremljajočo uradno korespondenco med naročnikom in ponudnikoma ter dokumentacijo ponudnikov. Ugotovil je tudi, da se dokumenti nahajajo v materializirani obliki in da je predmetni postopek javnega naročanja pravnomočno zaključen. Organ je nadalje presojal, ali v omenjenih dokumentih obstajajo informacije, ki bi v zvezi s 6. členom ZDIJZ predstavljale izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, upoštevaje ob tem določbe drugega in četrtega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1].

Ponudba STOPAR PGM d.o.o.

Gre za ponudnika, ki na omenjenem javnem razpisu ni uspel. Ob pregledu ponudbe je organ ugotovil, da je del ponudbe tudi Sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 1. 1. 2015, ponudnik pa je kot poslovno skrivnost v svoji ponudbi označil tudi tri izjave za pridobitev osebnih podatkov (3 x priloga 5b), S.BON-1 AJPES v celoti ter tehnično ponudbo v celoti. Ponudnik je sicer s Sklepom o varovanju poslovne skrivnosti izpolnil kriterij poslovne skrivnosti po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[2], vendar je organ glede treh izjav za pridobitev osebnih podatkov (priloga 5b) ugotovil, da gre imena in priimke treh zakonitih zastopnikov družbe, ki so javno dostopni, torej ne gre za varovane osebne podatke, razen naslova bivanja in EMŠO. Iz tega razloga je organ dostop do slednjih dveh podatkov na vseh treh podanih izjavah zavrnil skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru S.BON-1 je ugotovil, da gre za prikaz finančnega položaja družbe, finančnih transakcij, dolgov in terjatev ter likvidnost, kar je ponudnik v Sklepu o varovanju poslovne skrivnosti označil kot poslovno skrivnost, kot poslovna skrivnost pa je označen tudi sam dokument S.BON-1. Hkrati pa tudi ne gre za izbranega ponudnika, zato tu ne velja izjema proste dostopnosti vseh podatkov, ki predstavljajo merila, in tudi izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je nekdo izbran v postopku javnega naročanja. Iz tega razloga je organ dostop do tega dokumenta zavrnil skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je vseeno predložil del kopije S.BON-1 v obsegu, kolikor zadostuje za dokazovanje, da je ponudnik dokument predložil. Navedel je še, da v primeru označitve tehnične ponudbe za poslovno skrivnost ZJN-3 v drugi točki 35. člena določa, da je, ne glede na opredelitev poslovne skrivnosti, vedno javna specifikacija ponujenega blaga, kakor tudi količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke, skupna vrednost iz ponudbe ter tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Organ je tako ugotovil, da vse navedene postavke izhajajo iz tistega dela ponudbe, ki je vlagatelju tega zahtevka dostopen, medtem ko je bilo merilo samo eno, to je skupna ponudbena cena v EUR brez DDV. Tehnična ponudba tako ne predstavlja podatkov, ki so javni po samem zakonu. Hkrati pa tudi ne gre za izbranega ponudnika, zato tu ne velja izjema proste dostopnosti vseh podatkov, ki predstavljajo merila in tudi izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je nekdo izbran v postopku javnega naročanja. Organ je tako dostop do le-te zavrnil skladno z 2. točko prvega ostavka 6. člena ZDIJZ. Pojasnil je še, da tudi ne gre za izjemo po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za neizbranega ponudnika, s katerim pogodba ni podpisana, tako da v zvezi z njim ni prišlo do porabe javnih sredstev. Organ je ugotovil še, da se v ponudbi nahajajo nekateri osebni podatki, ki so varovani skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[3] ter Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov[4], zato je dostop do le-teh zavrnil skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ponudba SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o.

Gre za ponudbo ponudnika, ki je na razpisu uspel. Ponudba vsebuje Sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 12. 2. 2018, ki med poslovno skrivnost šteje tudi planiranje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno-tehnoloških aktivnosti, investicijske načrte in tehnološke elaborate in podobno. Hkrati je ponudnik kot poslovno skrivnost označil celotno tehnično ponudbo iz podane ponudbe. Organ je ugotovil še, da se v ponudbi nahajajo nekateri osebni podatki, ki so varovani skladno ZVOP-1 in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, zato je dostop do le-teh zavrnil skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje 35. člen ZJN-3 je nadalje ugotovil, da vse navedene postavke izhajajo iz tistega dela ponudbe, ki je vlagatelju tega zahtevka dostopen, medtem ko je bilo merilo samo eno, to je skupna ponudbena cena v EUR brez DDV. Ob tem se je organ v celoti skliceval na sklep Državne revizijske komisije (v nadaljevanju: DRK) št. 018-065/2018-10 z dne 5. 6. 2018 (v nadaljevanju: Sklep DRK), ki je bil izdan v revizijskem postopku tega konkretnega postopka javnega naročanja in v katerem DRK pojasnjuje, da specifikacija ponujenega blaga, ki je javna po samem zakonu, ni enaka tehnični specifikaciji. Ugotovil je, da konkretna tehnična ponudba ne predstavlja podatkov, glede katerih bi veljala izjema od varovanja poslovne skrivnosti. Tehnična ponudba torej ne predstavlja podatkov, ki so javni po samem zakonu, zato je dostop do le-te zavrnil skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede izjeme od varovanja poslovne skrivnosti po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je pojasnil, kot sledi v nadaljevanju. Z Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. je Vlada ustanovila podjetje SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. (v nadaljevanju: SODO d.o.o.) za izvajanje gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju Republike Slovenije ter z njim sklenila koncesijsko pogodbo. Gre za izključno pravico opravljanja te gospodarske javne službe. Glede na to, da SODO d.o.o. po večini ni lastnik gospodarske javne infrastrukture, kakor tudi ne razpolaga z zadostnimi kapacitetami za izvajanje vseh storitev distribucijskega operaterja, je bila med SODO d.o.o. in organom sklenjena Pogodba o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja električne energije. Pogodbeno razmerje nalaga lastniku infrastrukture, da preda le-to v najem SODO d.o.o., hkrati pa poskrbi za njeno vzdrževanje in nadaljnji razvoj, za kar dobi s strani SODO d.o.o. ustrezno najemnino, ki vključuje tudi strošek vzdrževanja in razvoja omrežja. Organ torej nastopa kot pogodbeni izvajalec nalog gospodarske javne službe, za kar dobi določeno plačilo. Glede na vse navedeno v konkretnem primeru tovrstnega plačila ni moč interpretirati kot porabe javnih sredstev, zato po mnenju organa ni izpolnjena izjema po 1. alineji tretjega odstavka  6. člena ZDIJZ, in se zahtevek v delu, ki se nanaša na posredovanje tehnične ponudbe, zavrne. Organ je na koncu izpodbijane odločbe navedel še uradno korespondenco med naročnikom in ponudnikoma, ki je bila posredovana prosilcu s prekritimi osebnimi podatki.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 11. 10. 2018, ki jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve pravil postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja
ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in sicer v delu 4., 5. in 6. alineje izreka odločbe. IP je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi oziroma spremeni tako, da dovoli pritožniku vpogled v zahtevano dokumentacijo z zahtevo z dne 7. 9. 2018. V utemeljitev je navedel, da gre za ponudbo in dokumentacijo ponudnika, ki je na razpisu uspel, to je SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o.. Navedel je, da je organ le pavšalno zavrnil zahtevo prosilca. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sploh ni razvidno, katere osebne podatke je prekril in pri katerih dokumentih. Prav tako je zgolj pavšalno odločil, da ponudnikova tehnična dokumentacija ne predstavlja javno dostopnih podatkov oziroma je opremljena s poslovno skrivnostjo. Tudi golo sklicevanje na sklep DRK ne razkrije, katera je ta »tehnična dokumentacija oziroma tehnični del ponudbe«. Obrazložitev mora biti namreč izčrpna in popolna oziroma mora vsebovati vse predpisane sestavine iz prvega odstavka 214. člena ZUP, to je natančno navedbo vseh pravno relevantnih dejstev in razlogov, zakaj je organ odločil, kot izhaja iz izreka. Le tako je mogoča presoja o pravilnem in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava, s čimer je stranki omogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zlasti mora biti natančno, konkretno in jasno obrazložen razlog za zavrnitev zahteve, s katerim se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, in sicer zato, da se lahko jasno preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost. Prav tako morajo biti opisno opredeljeni tudi prikriti podatki, kot to zatrjuje IP v večini odločb. Navedba prosilca, da gre za »tehnični del ponudbe«, in sklicevanje na sklep DRK tako ne zadostita opisanim pravilom oziroma je odločba tako pomanjkljivo opredeljena, da je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Izpostavil je, da je z vidika transparentnosti pomembno, da ima javnost pravico izvedeti, kako je v celoti potekal razpis, koliko javnih sredstev je bilo porabljenih in kaj konkretno je organ za ta sredstva prejel ter kako je bila sprejeta odločitev o njihovi porabi. Vsi dokumenti iz postopka oddaje javnega naročila postanejo po pravnomočnosti odločbe o oddaji javnega naročila javni, razen dokumentov, ki pomenijo poslovno skrivnost, tajnih podatkov ali osebnih podatkov. Po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila se javnost dokumentov presoja po pravilih ZDIJZ. Za podatke, ki jih je ponudnik označil kot zaupne, velja prepoved razkrivanja, če gre za podatke, ki niso potrebni za izpolnitev naročnikovih obveznosti. Drugi odstavek 35. člena ZJN-3 določa podatke, ki so vedno javni in ne morejo biti zaupne narave. To so v skladu z navedenim členom tudi vsi podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V konkretnem postopku javnega naročila je bilo sicer merilo skupna ponudbena cena, vendar pa se na to ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih kriterijev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacija izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi podatki, ki ne predstavljajo samo merila, temveč tudi pogoje, da ima javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila izbrana ponudba v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna.[5] Naročnik je namreč v točki 2.10 poglavja dotičnega javnega naročila, z naslovom »3. tehnični razpisni pogoji (opis naročila – tehnične specifikacije)«, zahteval, da morajo biti oznaka tipa drogovnika, datum izdelave ter oznaka proizvajalca jasno vidna in trajna. Točka 3.3. Dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila JN 2018/006 (strani 22, 23) je določala, katere podatke mora najmanj vsebovati ponudba (torej pogoje oziroma iz tega izhajajoča merila, zaradi katerih je ponudba sploh lahko opredeljena kot dopustna). Med drugim tudi fotografije vrha armirano betonskega drogovnika, označbe odprtin ter celega armirano betonskega drogovnika. Ob dejstvu torej, da je ponudnik SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o. na javnem naročilu uspel ter da je bilo merilo skupna ponudbena cena v EUR brez DDV, na kar je organ kot naročnik oprl svojo skromno obrazložitev, je potrebno izpostaviti, da se je na najugodnejšo ceno mogoče opreti le, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji. Dokumenti (fotografije, druga listinska dokumentacija), ki so potrebni za dokaz o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije, se torej ne morejo šteti za poslovno skrivnost, ne po subjektivnem in ne po objektivnem kriteriju, tudi če so taki dokumenti pavšalno označeni kot »tehnični del ponudbe«. Izpostavil je tudi navedbe SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o. v prvi pripravljalni vlogi v postopku revizije JN000414/2018, kjer je ponudnik na 9. strani navedel, da se lastnosti izdelka v vseh letih (od leta 2014 dalje) niso spreminjale, ne oblikovno in ne funkcijsko. Izpostavil je tudi, da je DRK v predmetnem sklepu navedla, da je predmet javnega naročila generično blago, ki je že izdelano oziroma je že prisotno na trgu z (že) vnaprej določenimi značilnostmi in lastnostmi. Ker je torej izdelek znan širšemu krogu ljudi že vsaj od leta 2014, absolutno ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti fotografije izdelka, tabela armirano betonskih drogovnikov, poročilo o notranji odpornosti betona proti zmrzovanju in tajanju, armaturni načrt itd. Navedel je tudi, da je ponudnik očitno vse podatke v zvezi s ponudbo označil za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju ter pavšalno po objektivnem (Sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 12. 2. 2018), pri tem pa se ne ve natančno, kaj tehnični del ponudbe dejansko obsega ter ali je objektivnemu kriteriju zadoščeno, saj prvostopenjski organ ni navedel, katere listine so v tehničnem delu ponudbe. Objektivni kriterij je treba namreč presojati ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera ter presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala škoda. Pri tem je prosilec ponovno izpostavil, da se lahko za poslovno skrivnost šteje le podatek, ki je znan samo določenemu krogu ljudi, kar pomeni, da podatka, ki je dostopen ali znan širšemu krogu ljudi, ne moremo šteti za poslovno skrivnost (npr. fotografije izdelka, ki ga ponudnik oglašuje na svoji spletni strani). V zvezi s tem podatkom je treba vedno natančno opredeliti, kaj je pravzaprav predmet vednosti in varovanj. Prosilec bi se namreč rad seznanil s fotografijami izdelka, ki bi morale biti priložene ponudbi SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o.. Slednje po mnenju organa spadajo med tehnično dokumentacijo, saj je seznanitev s to dokumentacijo v celoti zavrnil z izpodbijano odločbo, med poslanimi fotokopijami pa fotografij ni. Pri tem je ponovno poudaril, da lahko samo predvideva, kaj vsebuje tehnični del ponudbe, saj se do slednjega organ ni opredelil. Organ ni povedal, kakšne vrste so ti podatki, ki so označeni kot poslovna skrivnost, ampak jih je zgolj opredelil kot tehnični del ponudbe, ki jo je samovoljno uvrstil po Sklepu o varovanju poslovne skrivnosti pod točko planiranje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno-tehnoloških aktivnosti, investicijske načrte in tehnološke elaborate. Podatki, ki so bili potrebni za vrednotenje ponudb, ne morejo biti poslovna skrivnost. Konkretno to pomeni, da mora naročnik v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila v vsakem posameznem primeru presojati, kateri deli ponudbe so javni podatki in zato ne morejo kot taki predstavljati poslovne skrivnosti. Po odločbah IP se mora absolutno varstvo podatkov, ki jih gospodarski subjekti utegnejo razglasiti ali šteti za poslovno skrivnost, toliko umakniti, da je omogočen učinkovit nadzor javnosti. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da organ niti ni skušal tehtati med načelom javnosti, transparentnosti in varstvom poslovne skrivnosti. Organ lahko zavrne dostop do zahtevane dokumentacije le takrat, ko se zahteva v celoti nanaša na katero od izjem, ki jih določa 6. člen ZDIJZ. Če dokument le delno vsebuje informacijo, ki pomeni izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, in jih je mogoče izločiti ne da bi se ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa te informacije izloči iz dokumenta (na način, kot je opisan že uvodoma), s preostalimi pa mora seznaniti prosilca. Pri uporabi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je treba omejiti na tiste informacije, ki so odraz javnih sredstev. Organ je svojo odločitev utemeljil tudi z navajanjem najemnega razmerja med naročnikom in SODO d.o.o., ki pa po mnenju prosilca v obravnavanem primeru ni relevanten za ta primer. Gre za notranje obligacijsko razmerje dveh subjektov, ki sta ne nazadnje oba v večinski lasti (SODO d.o.o. v 100% državni lasti), in sta kot taka podvržena javnemu nadzoru pri porabi javnih sredstev.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 30-1/2018-44216 z dne 18. 10. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi s prilogami je priložil kopijo ponudbe SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o., dopis »Dopolnitev ponudbene dokumentacije za oddajo javnega naročila št. JN2018/006«, dopis »Dopolnitev ponudbe«, odločbo DRK in zgodovinski izpisek iz Sodnega registra. Izpostavil je, da je prosilec podal pritožbo na tisti del odločbe, ki se nanaša na ponudbo in nanašajočo se dokumentacijo izbranega ponudnika SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o., ter zahteval odpravo 4., 5. in 6. alineje odločitve, pri čemer se slednji ne nanašata na ponudbo izbranega ponudnika, zato posredovanje te dokumentacije prosilcu niti ne koristi, saj ne razpolaga s tehnično ponudbo neizbranega ponudnika. Prosilec sicer ni zahteval spremembe oziroma dopolnitve 1. alineje odločbe, ki se nanaša na osebne podatke, ker pa je imel pripombe na to, se je organ opredelil v odstopu pritožbe tudi do tega. V zvezi z navajanjem prosilca glede tehnične ponudbe je mnenja, da poraba javnih sredstev ter lastništvo Republike Slovenije v organu nista povezana, kar je tudi utemeljil. Navedel je, da so porabniki javnih sredstev poleg državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij in javnih skladov, tudi izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil, slednji pa za presojo porabe javnih sredstev tu niso relevantni. Porabniki javnih sredstev torej niso podjetja v večinski lasti države. V konkretnem primeru, pri nabavi armirano betonskih drogovnikov, gre torej presojati porabo javnih sredstev iz naslova izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Komentar 6. člena ZDIJZ (str. 201) določa, da so javna sredstva tako proračunska sredstva, kot tudi tista, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi od končnih uporabnikov, Zakon o gospodarskih javnih službah pa določa, da se gospodarske javne službe zagotavljajo v obliki javnega podjetja ali z dajanjem koncesij. Organ že od leta 2007 ni več javno podjetje za distribucijo električne energije, temveč zgolj delniška družba po ZGD-1, niti mu ni podeljena koncesija za opravljanje gospodarske javne službe. Nadalje je pojasnil, da je bila v letu 2007 sprejeta Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju: Uredba o koncesiji)[6], ki določa, da je koncesionar pravna oseba, ki izvaja javno službo dejavnost sistemskega operaterja po tej uredbi na podlagi koncesije. Četrti člen navedene uredbe določa, da koncesionar pridobi izključno pravico opravljanja te javne službe. Uredba o koncesiji nadalje določa, da je Republika Slovenija tista, ki ustanovi gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo - koncesionarja, ki pridobi monopol nad izvajanjem gospodarske javne službe distribucije električne energije. Kot že navedeno, z Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.[7] je Republika Slovenija ustanovila podjetje SODO d.o.o. in mu s posebno pogodbo podelila izključno koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe. Organ je lastnik gospodarske infrastrukture, glede katere mora imeti s koncesionarjem skladno z drugo in tretjo točko 9. člena Uredbe o koncesiji sklenjeno najemno pogodbo, da koncesionar lahko opravlja svojo dejavnost. Z najemno pogodbo se uredi višina najemnine ter dogovorijo ostala plačila, med drugim tudi za vzdrževanje infrastrukture. Skladno s 37. členom te uredbe koncesionar vstopi v vsa razmerja dotedanjih izvajalcev dotične gospodarske javne službe, tudi organa. Organ ima s SODO d.o.o. sklenjeno najemno pogodbo za najem tiste distribucijske infrastrukture, ki je v lasti organa. Za najem, vzdrževanje in nadaljnji razvoj prejema organ dogovorjeno najemnino. Glede na to, da SODO d.o.o. ne razpolaga z zadostnim kadrom za izvajanje ostalih storitev, vezanih na distribucijo električne energije (sklepanje pogodb o dostopu do omrežja, o priključitvi na omrežje, odčitavanje števcev ipd.), je z organom v isti najemni pogodbi dogovoril tudi opravljanje teh dejavnosti za SODO d.o.o. in za račun SODO d.o.o. (npr. zaračunavanje omrežnine). Glede na vse navedeno organ ni izvajalec javne službe in zato ni porabnik javnih sredstev. Iz tega razloga tudi ne obstaja izjema od poslovne skrivnosti, s katero je označena tehnična ponudba. V zvezi s samo tehnično ponudbo pa je organ pojasnil še, da je že DRK v sklepu št. 018-065/2018-10, ki je bil pritožniku tudi v celoti posredovan, citirala razpisno dokumentacijo, in sicer kateri dokumenti konkretno morajo biti predloženi tehnični ponudbi (str. 6) ter ugotovila, da so v ponudbi predloženi vsi zahtevani dokumenti, vključno z armaturnimi načrti za talno in bočno stabilizacijsko ploščo, poročilo o notranji odpornosti betona ter 12 fotografij betonskih drogovnikov. Organ torej ni smatral za potrebno, da se celotna tehnična dokumentacija, ki je popisana v razpisni dokumentaciji ter potrjeno prisotna, v ponudbi ponovno navaja. DRK je tudi ugotovila (str. 10), da tehnična dokumentacija izbranega ponudnika ne predstavlja podatkov, ki so javni že po zakonu in kar bi predstavljajo podlago za spregled oznake poslovne skrivnosti, zato se organ v ponovno presojo obstoja poslovne skrivnosti, razen kolikor zgoraj razloženo, niti ni spuščal. V zvezi s prekritimi osebnimi podatki pa je navedel, da je v izpodbijani odločbi pri opredelitvi do uradne korespondence med ponudnikoma in naročnikom natančno popisal, kateri osebni podatki se prekrijejo v katerem dokumentu, kar je tudi konkretneje obrazložil.

Na poziv IP je organ posredoval še celotno razpisno dokumentacijo in Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja dodatna pojasnila (v nadaljevanju: Pogodba o najemu).

IP je z dopisom št. 090-224/2018/3 z dne 20. 11. 2018 s pritožbo prosilca seznanil družbo SGP KOGRAD IGEM ZOP d.o.o. (v nadaljevanju: stranski udeleženec) in jo pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. Stranski udeleženec se je opredelil do vključitve v postopek v dopisu z dne 27. 11. 2018. Navedel je, da priglaša stransko udeležbo, ker zahtevane informacije, dostop do katerih je organ zavrnil, predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Kot izhaja iz Sklepa o varovanju poslovne skrivnosti z dne 12. 2. 2018, se kot poslovna skrivnost šteje tudi planiranje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno-tehnoloških aktivnosti, investicijski načrti in tehnološki elaborati in podobno. Kot poslovno skrivnost je označil celotno tehnično dokumentacijo iz posebne ponudbe. V zvezi z določbami 35. člena ZJN-3 je navedel, da jih je organ upošteval pravilno in se ob tem pravilno skliceval na Sklep DRK, v katerem le-ta pojasnjuje, da specifikacija ponujenega blaga, ki je javna po samem zakonu, ni enako tehnični specifikaciji, in ugotavlja, da konkretna tehnična ponudba ne predstavlja podatkov, glede katerih bi veljala izjema od varovanja poslovne skrivnosti. Organ je tudi pravilno zavrnil dostop do dopisa »Dopolnitev ponudbene dokumentacije za oddajo javnega naročila št. JN2018/006:« Izdelava in dobava armirano betonskih drogovnikov« in dopisa »Dopolnitev ponudbe«, saj se nanašata na podano tehnično ponudbo, ki je označena kot poslovna skrivnost oziroma vključuje pojasnila na tehnično ponudbo, ki je označena kot poslovna skrivnost. Prav tako je organ pravilno obrazložil, zakaj ni mogoče upoštevati izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na predhodno obrazloženo vztraja, da se kot poslovna skrivnost obravnava vsa tehnična dokumentacija (razni certifikati, poročila o opravljenih preizkusih, izjava o lastnostih, navodila za uporabo, fotografije izdelkov, armaturni načrti, itd.), ki je bila posredovana v sklopu njegove ponudbe in s katero je dokazoval, da njegov izdelek ustreza vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vsa posredovana tehnična dokumentacija je bila označena kot poslovna skrivnost, saj gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, kot to določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Zaradi navedenega tako poziva IP, da ne omogoči prosilcu vpogleda v celotni del dokumentacije, ki se navezuje (neposredno in posredno) na tehnično dokumentacijo. Takšna potreba po varstvu je očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da je podatek zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to pomeni, da gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Tehnične priloge vsebujejo poleg ostalih pomembnih podatkov tudi armaturne načrte. Iz armaturnega načrta je namreč mogoče razbrati statični sistem elementov in detajle armiranja. V kolikor bi se prosilcu omogočil vpogled v te podatke, bi s tem stranskemu udeležencu nastala velika škoda, ki bi tudi vplivala na njegov konkurenčni položaj na trgu. Tehnične priloge so plod njegovega dolgoletnega raziskovanja, opravljenih preizkusov, nabave raznih surovin, materialov ter preizkus le-teh in strmenja k izboljšavam, k ustrezni kakovosti in kvaliteti izdelkov. V kolikor bi te podatke lahko videli njegovi konkurenti na trgu, bi lahko to pripeljalo do tega, da bi konkurenti na podlagi njegovih tehničnih raziskav izdelovali identičen izdelek, kar bi lahko za stranskega udeleženca pomenilo izpad poslovnega dohodka (dobička), nekonkurenčnost pri ceni (tisti, ki bi kopiral njegov izdelek, ne bi imel stroškov z raziskavami, preizkusi, nabavo raznega materiala itd.) in posledično nekonkurenčnost na trgu. Izpad poslovnega dohodka bi lahko pomenil zmanjšan obseg proizvodnje, kar bi posledično pomenilo izgubo delovnih mest in odpuščanje delavcev. Poleg tega je še poudaril, da so informacije v zvezi s tehnično dokumentacijo dostopne določenemu, omejenemu krogu ljudi in so plod lastnega znanja. Prav tako te informacije niso povezane s porabo javnih sredstev. Po mnenju stranskega udeleženca navedeno dokazuje, da sta izpolnjena subjektivni in objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, zato je treba dostop do zahtevanih podatkov zavrniti na podlagi izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s pritožbeni navedbami prosilca pa je navedel še, da organ ni bil dolžan razkriti, kateri dokumenti so v tehničnem delu ponudbe, niti jih ni bil dolžan pisno opredeliti, saj je bilo merilo za oddajo ponudbe samo eno, in sicer skupna ponudbena cena v EUR brez DDV. V zvezi z navedbo, da se generično blago uporablja vse od leta 2014 naprej, pa po njegovem mnenju ne pomeni, da je širša javnost seznanjena s tehničnimi lastnostmi takšnega izdelka, saj je to poslovna skrivnost stranskega udeleženca. Širša javnost je seznanjena samo z izdelkom samim, njegovimi lastnostmi, uporabnostjo, funkcionalnostjo itd.. Prav tako podatki, za katere vztraja, da so njegova poslovna skrivnost, niso v nobeni obliki objavljeni na internetu, katalogu itd., torej niso dani javnosti na vpogled.

Pritožba je delno utemeljena.

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v alinejah 4, 5 in 6 izreka izpodbijane odločbe, s katerimi je organ zavrnil dostop do posameznih dokumentov, ki so tako predmet presoje IP, in sicer je zavrnil dostop do :

  • tehnične ponudbe stranskega udeleženca;
  • dopisa »Dopolnitev ponudbene dokumentacije za oddajo javnega naročila št. JN2018/006:« Izdelava in dobava armirano betonskih drogovnikov«;
  • dopisa »Dopolnitev ponudbe«.

Tehnična dokumentacija obsega dokumente stranskega udeleženca kot ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana, medtem ko se navedena dopisa nanašata na ponudbo neizbranega ponudnika.[8]

Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih dokumentov iz razloga, da ne sodijo v izvajanje javne službe in ker sta jih ponudnika označila kot poslovno skrivnost, se IP najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

  1. Informacija javnega značaja

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[9] izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Republike Slovenije, katere delež v kapitalu zavezanca znaša cca. 80%). Kot poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom države je torej zavezan posredovati javnosti informacije v drugačnem obsegu (4.a člen ZDIJZ) kot pa organi po 1. členu ZDIJZ. Glede na določena dejstva, ki so bila ugotovljena v predmetnem postopku, pa je IP presojal še, ali je organ zavezan tudi po 1. členu ZDIJZ. ZDIJZ namreč v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

IP je upoštevaje navedeno torej ugotavljal, ali so zahtevane informacije nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa. Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Upoštevaje definicijo informacije javnega značaja je tako v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da organ nedvomno razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki, zato se IP v nadaljevanju podrobneje opredeljuje še do vprašanja, ali zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa z vidika izvajanja javnopravnih nalog.

Organ je na podlagi Uredbe o preoblikovanju podjetij Elektrogospodarstva v javna podjetja[10] deloval kot javno podjetje v lastnini Republike Slovenije do 1. 1. 2007. Vlada ga je kot enega od petih distribucijskih omrežij imenovala za upravljavca distribucijskih omrežij s Sklepom o določitvi upravljavcev distribucijskih omrežij električne energije v Republiki Sloveniji[11]. Z novelo Energetskega zakona[12] sta se gospodarska javna služba (v nadaljevanju: GJS) upravljavca distribucijskega omrežja in GJS izvajanje distribucije električne energije združili v enotno GJS SODO. Implementacija pravnega reda Evropske unije je zahtevala od vsake članice, da sistemskega operaterja omrežja loči od tržnih dejavnosti tako pravno kot funkcionalno, kar je morala Republika Slovenija izvesti do 1. 7. 2007. Vlada je tako novembra 2006 potrdila predlog modela preoblikovanja razmerij na področju sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij (SODO) električne energije, v skladu s katerim se za izvajanje gospodarske javne službe (GJS) ustanovi novo družbo. V letu 2006 je bila potrjena tudi reorganizacija organa s 1. 1. 2007.

Vlada je torej na podlagi 23. člena Energetskega zakona[13] z Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.[14], ustanovila SODO d.o.o.. Družba SODO d.o.o. tako izvaja gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju Republike Slovenije. Koncesijo je Vlada podelila družbi SODO d.o.o. s sklepom št. 36001-4/2007/5, z dne 14. 6. 2007, in sicer za obdobje 50 let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe (Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije[15]). Po podpisu koncesijske pogodbe so bile podpisane pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju Republike Slovenije med družbo SODO d. o. o. in posameznimi distribucijskimi podjetji (Elektro Celje d. d., Elektro Gorenjska d. d., Elektro Ljubljana d. d., Elektro Maribor d. d., Elektro Primorska d. d. in z nekaterimi drugimi lastniki elekrotroenergetske infrastrukture), torej tudi z organom.

Povedano drugače, SODO d.o.o., ki je v celoti državna družba, ima izključno pravico in dolžnost opravljati GJS dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, organ, ki je v večinski lasti države (80,13700 %), pa mu v ta namen daje v najem vso potrebno infrastrukturo, opravlja pa tudi druge storitve v imenu in za račun SODO d.o.o., kot sledi v nadaljevanju.

IP je vpogledal v posamezne določbe Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1)[16], Uredbe o koncesiji, Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe)[17], Koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju: Koncesijska pogodba) in Pogodbe o najemu ter ugotovil:

  • »Če distribucijski operater z lastnikom ali drugo osebo, ki upravlja sistem ali njegov del oziroma razpolaga z njima, ne doseže soglasja o sklenitvi najemne pogodbe v treh mesecih po tem, ko je operater ugotovil obstoj takega sistema ali dela sistema in o tem obvestil agencijo in lastnika, agencija na zahtevo distribucijskega operaterja naloži lastniku ali drugi osebi, ki upravlja lastnino oziroma razpolaga z njo, dolžnost oddati sistem ali njegov del v uporabo distribucijskemu operaterju« (tretji odstavek 82. člena EZ-1). Povedano drugače, najemna pogodba v primeru javnega značaja dela omrežja ni zgolj možnost, ampak tudi obveza za lastnika omrežja (organ) in operaterja (družba SODO d.o.o.), pri čemer mora operater plačati najemnino, višino pa določi Agencija za energijo. Predmetna ureditev je potrebna zaradi dejstva, da družba SODO d.o.o., ki ji je bila podeljena koncesija za GJS SODO, nima v lasti distribucijskega sistema, ki je večinoma v lasti petih distribucijskih podjetij (kamor sodi tudi organ), manjši deli pa so tudi v lasti drugih družb.[18]
  • Če SODO d.o.o. ni lastnik distribucijskega omrežja ali njegovega dela na območju, na katerem mora izvajati javno službo dejavnost sistemskega operaterja, mora skleniti z lastnikom distribucijskega omrežja pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za izvajanje svojih nalog, pri čemer morata pogodbeni stranki sklenjeno poslati agenciji. Če ne pride do sklenitve pogodbe lahko država kot razlastitveni upravičenec začne postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice v javno korist (82. in 83. člen EZ-1, 17. člen Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe).
  • Uredba o koncesiji je koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije. V skladu s to uredbo je moral koncesionar SODO d.o.o. za dejavnost sistemskega operaterja skleniti z lastniki infrastrukture pogodbo, s katero se za čas trajanja koncesijskega razmerja dovoljuje koncesionarju uporaba distribucijskega omrežja v njihovi lasti skladno s četrtim odstavkom 23.b člena Energetskega zakona (36. člen Uredbe o koncesiji).
  • Koncesionar, torej SODO d.o.o., se je zavezal imeti ves čas od začetka trajanja koncesijskega razmerja po tej pogodbi v najemu in uporabi vso potrebno infrastrukturo za izvajanje javne službe v okviru te koncesije, ki je ob sklenitvi te pogodbe v lasti dosedanjih izvajalcev gospodarske javne službe ali drugih lastnikov infrastrukture (drugi odstavek točke 3.5.4. in prvi odstavek točke 4.1. Koncesijske pogodbe). V skladu s Koncesijsko pogodbo se z najemno pogodbo zaveže lastnike infrastrukture, da imajo ves čas trajanja koncesijskega razmerja po tej pogodbi v lasti vso potrebno infrastrukturo za izvajanje javne službe v okviru te koncesije (peti odstavek točke 3.5.4. in drugi odstavek točke 4.1. Koncesijske pogodbe). Koncesijska pogodba določa tudi okvirno vsebino in pomembnejše določbe najemne in druge pogodbe o uporabi infrastrukture. Koncesijska pogodba tako med drugim določa, da koncesionar sme in je dolžan uporabljati infrastrukturo izključno za izvajanje javne službe, ki je predmet te koncesije (točka 4.2.2.).
  • Organ je dolžan imeti v lasti svojo infrastrukturo, ki je predmet pogodbe in je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe, ki jo izvaja SODO d.o.o., ves čas veljavnosti koncesijske pogodbe, prav tako je tudi veljavnost Pogodbe o najemu vezana na veljavnost Koncesijske pogodbe (1. člen Pogodbe o najemu);
  • Storitve, ki so predmet Pogodbe o najemu in se nanašajo na območje distribucijskega omrežja organa, mora organ opravljati nepretrgoma ves čas trajanja pogodbe, ne glede na to, ali je infrastruktura v lasti organa, SODO d.o.o. ali jo ima SODO d.o.o. v najemu od tretjih oseb (2. člen Pogodbe o najemu). Organ za SODO d.o.o. izvaja naslednje storitve:

∙ vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in organiziranje dežurne službe,

∙ vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja,

∙ razvoj, načrtovanje in vlaganje v elektroenergetsko infrastrukturo,

∙ priprava in vodenje investicij,

∙ spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe,

∙ izvajanje merjenja električne energije,

∙ izvajanje storitev dostopa do distribucijskega omrežja in drugih storitev za uporabnike,

∙ izvajanje drugih storitev za potrebe SODO d.o.o..

  • Organ je dolžan na podlagi Pogodbe o najemu izvajati vzdrževanje infrastrukture na glede na to, ali je v lasti organa, SODO d.o.o. ali jo ima SODO d.o.o. v najemu od tretjih oseb, tako da je ves čas ohranjena njena nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja (24. člen pogodbe). Prav tako je zavezan, da kot dober gospodar, pri vzdrževanju v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, upoštevala tipizirane tehnične in tehnološke rešitve (27. člen pogodbe).

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je infrastruktura za distribucijo električne energije, ki je sicer večinoma v lasti elektroenergetskih podjetij, torej tudi organa, neločljivo povezana z izvajanjem javne službe. Pravno formalno gledano je sicer izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije SODO d.o.o., dejansko pa zanj storitve opravlja organ, pri tem pa uporablja svojo infrastrukturo, s katero pa ne more prosto razpolagati, saj je primarno namenjena opravljanju gospodarske javne službe. Kot navaja tudi organ, opravlja organ storitve v imenu in za račun SODO d.o.o., kar pomeni, da dejansko funkcionalna ločitev sistemskega operaterja omrežja od tržnih dejavnosti ni bila izvedena. Prav tako pa je mogoče ugotoviti še, da je bila pogodba v obravnavanem primeru sklenjena na podlagi izvedenega javnega naročila na podlagi določb ZJN-3 in Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja[19].

Ker je torej IP ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri pogoje za informacijo javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v obravnavanem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ je dostop zavrnil na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ker ni prišlo do porabe javnih sredstev, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

  1. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1 v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD-1 je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje organ. Poslovni subjekt je namreč tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo

zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

V zvezi s presojo subjektivnega kriterija je IP ugotovil, da je stranski udeleženec posredoval s ponudbo tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 12. 2. 2018 (v nadaljevanju: Sklep), s katerim je za poslovno skrivnost izrecno določil, med drugim, planiranje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno-tehnoloških aktivnosti, investicijske načrte, tehnološke elaborate, izdelane ponudbe za javne ali druge natečaje, pa tudi osnutke določenih informacij, analiz, elaboratov ter druge pisne izdelke ter predloge, ki so označeni z oznako »Poslovna skrivnost (tajna)«. V Sklepu pa je določil tudi, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki niso določeni za poslovno skrivnost s sklepom, če je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Stranski udeleženec je torej pravočasno označil predmetne podatke kot poslovno skrivnost s pisnim sklepom. Povedano drugače, Sklep predstavlja pisno odredbo o varovanju poslovne skrivnosti, kot jo za izpolnjevanje subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti zahteva določba prvega 39. člena ZGD-1. Takšna določitev poslovne skrivnosti pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oziroma družbi ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v prvem odstavku 39. člena omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Ob tem IP še navaja, da so tudi predmetni dokumenti tehnične dokumentacije označeni kot »poslovna tajna«.

Ker je IP ugotovil, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti, IP ni bil dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija. Nadalje je IP presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker v obravnavanem premeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, je primarno treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3.

ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP ob tem poudarja, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v obravnavanem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče[20] že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot to navaja tudi prosilec.

Iz odločitve organa izhaja, da je organ pregledal oddani ponudbi glede izpolnjevanja pogojev (obvezni pogoji za sodelovanje v postopku, tehnični razpisni pogoji), popolnosti ponudbene dokumentacije in pravilnosti izračunov. Iz odločitve pa izhaja tudi, da sta obe posredovani ponudbi izpolnjevali vse razpisne pogoje in sta bili dopustni ter da je bila izbrana najugodnejša ponudba.[21]

Ob dejstvih, da je stranski udeleženec kot ponudnik s ponudbo na predmetnem javnem naročilu uspel, da je bilo merilo najnižja cena in da se je na najugodnejšo ceno mogoče opreti samo, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji, je IP ocenil, da za poslovno skrivnost niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju ne morejo biti označeni določeni deli presojane dokumentacije, ki jo je moral stranski udeleženec priložiti ponudbi, da mu je naročnik priznal sposobnost ponudnika. Upoštevaje navedeno je IP vpogledal v naslednje dokumente:

  • Tabelo ponujenih armirano betonskih drogovnikov tip II in VA;
  • fotografije drogovnikov tip II in VA (12 fotografij);
  • prikaze drogovnikov tip II in VA (3 fotografije, december 2017);
  • armaturni načrt - prerezi drogovnikov tip II in VA ter stabilizacijske plošče (december 2017);
  • Slovensko tehnično soglasja STS-15/0006 (drogovniki tip I, II, II A, III, III A, IV, IV A, V in VA),
  • izjavo o lastnostih drogovnikov št. GAL – 001/2018 z dne 12. 2. 2018;
  • certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje REG2-0004-03 – ZGPro1 - 2825 z dne 17. 1. 2017 (drogovniki);
  • certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje REG2-0004-01 – ZGPro1 - 2816  z dne 6. 2. 2018 (beton za konstrukcije);
  • certifikat o skladnosti REG2-0004-03 – ZGPro1 - 1353 z dne 18. 10. 2013 (rezane in krivljene armature, rezane in krivljene armaturne mreže ter neobremenjeni zvarni spoji na armaturnem jeklu);
  • izjavo o lastnosti betona za drogovnik št. GAL – 009/ 2018 z dne 12. 2. 2018;
  • izjavo o lastnostih rezane in krivljene armature, rezane in krivljene armaturne mreže ter neobremenjeni zvarni spoji na armaturnem jeklu št. ARM – 003/2018 z dne 12. 2. 2018;
  • Poročilo št. P 657/05 – 420 – 690 o notranji odpornosti betona proti zmrzovanju in tajanju z dne 28. 3. 2017;
  • Navodilo za montažo, uporabo in vzdrževanje, februar 2018;
  • Garancijsko izjavo z dne 12. 2. 2018;
  • Slovensko tehnično soglasja STS-08/044 (rezana in krivljena armatura, rezane in krivljene armaturne mreže ter neobremenjeni zvarni spoji na armaturnem jeklu za armiranje betonskih konstrukcij).

Pri presoji o dostopu do teh dokumentov je IP upošteval besedilo točke »3. TEHNIČNI RAZPISNI POGOJI (OPIS NAROČILA – TEHNIČNE SPECIFIKACIJE)« in ugotovil, da gre za podatke, ki so bili glede na predmetno javno naročilo relevantni pri presoji organa, ko je odločal o izbiri ponudbe, ne nazadnje pa so tudi izrecno navedeni kot dokumenti, ki jih je moral stranski udeleženec kot ponudnik predložiti v okviru dokazovanja izpolnjevanja tehničnih pogojev. Proizvodi (armirano betonski drogovniki) stranskega udeleženca kot ponudnika so namreč morali izpolnjevati določene pogoje, in sicer je bilo zahtevano, da ustrezajo in so projektirani v skladu z veljavnimi standardi in predpisi, kot to izhaja iz točke »2. TEHNIČNI POGOJI« predmetnega javnega naročila. Proizvod je moral tako ustrezati glede na dolžino, premer/širino, življenjsko dobo, zaščitni sloj betona, vrsto betona z dovoljenimi stopnjami izpostavljenosti glede na delovanje okolja, kvaliteto armaturnega jekla,…  določeno pa je bilo tudi, da morajo biti podatki o tipu, datumu izdelave ter oznaka proizvajalca na vidnem mestu in trajno. S predmetnim javnim naročilom je bilo določeno tudi, da mora ponudnik v ta namen predložiti najmanj dokumentacijo, ki je bila predmet presoje organa in IP (tabela armirano betonskih drogovnikov z določenimi podatki, Slovensko tehnično soglasje za ponujeno blago, izjava o lastnostih proizvajalca ali ponudnika za ponujeno blago, certifikat o kontroli proizvodnje, izdan od pooblaščenega neodvisnega organa, certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje za beton in armaturo ter izjava o lastnostih, poročilo o notranji odpornosti betona proti zmrzovanju in tajanju, Navodilo za nakladanje in razkladanje, transport ter vgradnjo in montažo ter garancijski pogoji - minimalna garancijska doba je 10 let po dobavi).

IP ocenjuje, da je pojem »specifikacija« povsem jasen, saj že iz jezikovne razlage besede »specifikacija« izhaja, da le ta pomeni, »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti«[22], kar jasno kaže na to, da se predmet naročila ne opredeli zgolj z »osnovnimi« podatki, temveč z vsemi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji posebej opredelil. Eno izmed osnovnih načel javnega naročanja je načelo transparentnosti, gre namreč za »javno« naročilo, za kar se porabljajo javna sredstva, zato je bil zagotovo namen zakonodajalca, da z določbo v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, omogoči kar najširši »nadzor« nad ponujenim predmetom naročila. V vsakem konkretnem postopku javnega naročila namreč naročnik opredeli predmet naročila na način, da sam določi specifikacijo blaga, ki ustreza njegovim potrebam. Povedano drugače, to pomeni, da je obseg informacij, ki sodijo v okvir »specifikacije ponujenega predmeta«, vselej odvisen od zahtev naročnika, ki jih ta opredeli v razpisni dokumentaciji. Posledično pa mora ponudnik v svoji ponudbi izkazati, da ponujen predmet ustreza vsem (ne zgolj določenim) zahtevam iz specifikacije, sicer je iz postopka izključen.

Ker torej navedeni podatki odražajo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji (točka »3. TEHNIČNI RAZPISNI POGOJI (OPIS NAROČILA – TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«) in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za izjemo varstva poslovne skrivnosti, zato se pritožbi prosilca v tem delu ugodi. IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da podatki, ki so bili potrebni za vrednotenje ponudb, ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. IP ob tem ponovno opozarja na to, da je bila predmet presoje dokumentacija o proizvodih, ki so primarno namenjeni izvajanju javne službe, namenjeni torej javni koristi. Prav tako IP na tem mestu ponovno poudarja, da je organ dolžan na podlagi Pogodbe o najemu izvajati vzdrževanje infrastrukture na glede na to, ali je v lasti organa, SODO d.o.o. ali jo ima SODO d.o.o. v najemu od tretjih oseb, tako da je ves čas ohranjena njena nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja (24. člen), ter da je kot dober gospodar, pri vzdrževanju v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, upoštevala tipizirane tehnične in tehnološke rešitve (27. člen).

Glede sklicevanja organa na sklep DRK v delu, ki se nanaša na obrazložitev specifikacije blaga in tehnične specifikacije pa IP navaja, da na presojo DRK ni niti vezan niti je ni pristojen presojati, ker gre za dva povsem ločena postopka.

Predmet presoje IP sta bila tudi dopis »Dopolnitev ponudbene dokumentacije za oddajo javnega naročila št. JN2018/006:« Izdelava in dobava armirano betonskih drogovnikov« in dopis »Dopolnitev ponudbe, ki se nanašata na podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika STOPAR PGM d.o.o.. Gre za dokumenta ponudnika, ki v predmetnem postopku javnega naročila ni bil izbran. Povedano drugače, zahtevana dokumenta ne predstavljata podlage za porabo javnih sredstev, ki v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ preseže tudi morebitne izjeme, in tako ni ovir, da bi bila varovana kot poslovna skrivnost, kot je to ugotovil že organ.

  1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

IP je po uradni dolžnosti ugotovil še, da je v delu dokumentov, glede katerih je IP odločil, da so javno dostopni, podana izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej izjema varstva osebnih podatkov. IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[23]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Obdelava osebnih podatkov je po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih uredba določa prvem odstavku člena 6. IP je tako ugotovil, da:

  • V obravnavanem primeru ni podana pravna podlaga za razkritje posameznih osebnih podatkov, in sicer o imenu in priimku, izobrazbi in podpisu fizičnih oseb, katerih podatki se nahajajo na prikazih/skicah drogovnikov (tehnični vodja, izdelovalec).
  • Niso varovani osebni podatki uslužbencev javnega zavoda ZAG, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Posamezni dokumenti namreč obsegajo imena in priimke, izobrazbe in podpise posameznih uslužbencev ZAG.
  • Niso varovani osebni podatki podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen; podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru[24] in Zakona o sodnem registru[25]. Varovani tako niso podatki o imenu in priimku ter podpis direktorja stranskega udeleženca.
  1. Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do posameznih zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega (zaradi varstva poslovne skrivnosti) in tretjega odstavka (varstvo osebnih podatkov) 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka         

[1] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[2] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.

[3] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[5] Tako tudi odločba IP št. 090-183/2016/14 ter sodbi Upravnega sodišča št. I U 1613/2009 in št. I U 1911/2012-30.

[6] Uradni list RS, št. 39/07 in 17/14 – EZ-1.

[7] Uradni list RS, št. 27/07 in 70/10.

[8] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_odlocitve=27397&id_obrazec=239911

[9] Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[10] Uradni list RS, št. 47/94, 28/96, 28/96, 28/96, 47/96, 47/96, 47/96, 47/96 in 57/07.

[11] Uradni list RS, št. 54/00 in 57/07.

[12] Uradni list RS, št. 51/04.

[13] Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 10/12, 94/12 – ZDoh-2L in 17/14 – EZ-1.

[14] Uradni list RS, št. 27/07.

[15] Uradni list RS, št. 39/07 in 17/14 – EZ-1.

[16] Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15.

[17] Uradni list RS, št. 117/04, 23/07 in 17/14 – EZ-1.

[18] Predlog Energetskega zakona, katerega besedilo je določila Vlada na 29. redni seji 17. 10. 2013 dostopen na spletnih straneh Državnega zbora:

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C1257C0C00489F30&db=kon_zak&mandat=VI.

[19] Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 - ZDU-1I in 60/17.

[20] Npr. sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 in I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013.

[21] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=239911

[22] Slovar slovenskega knjižnega jezika.

[23] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[24] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[25] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.