TSmedia d.o.o. - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal po sodbi Upravnega sodišča RS. Ker je sodišče jasno zavezalo stališče, da ponovna uporaba podatkov, ki jih zahteva prosilec, ni dovoljena, je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-288/2016/16                                            
Datum: 12. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 12. 2016, zoper odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 317-432/2016-2 z dne 2. 12. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 20. 12. 2016, zoper odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve št. 317-432/2016-2 z dne 2. 12. 2016, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 23. 11. 2016 na organ naslovil vprašanje o postopku pridobitve podatkov o naslovih oseb, pooblaščenih za zastopanje, vpisanih v Poslovni register Slovenije (PRS).

Organ je dne 25. 11. 2016 prosilcu posredoval pojasnilo, da so naslovi prebivališč zastopnikov subjektov vpisa javni podatki, ki so v skladu z veljavnimi predpisi javno dostopni na spletni strani organa. Zakon o Sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg) in Zakon o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) določata, da mora biti na spletni strani organa omogočeno iskanje na način, da je mogoče ugotoviti, ali je določena fizična oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora in v katerem subjektu vpisa. V zvezi s tem pa zakona določata omejitev, in sicer, da je iskanje po navedenih fizičnih osebah mogoče le na podlagi kombinacije podatkov (osebno ime in EMŠO, osebno ime in davčna številka oz. osebno ime in naslov prebivališča). Če bi organ prosilcu omogočil pridobitev tudi naslovov prebivališč oseb v informatizirani obliki, bi mu s tem omogočil ugotavljanje dejstva, ali je določena fizična oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora poslovnega subjekta, brez uporabe kombinacije podatkov, s čimer bi kršil ZSReg in ZPRS-1. Naslovi prebivališč so torej javno dostopni na spletni strani, prosilec jih lahko tudi ponovno uporabi, skladno z določbami ZDIJZ, ne more pa jih pridobiti v informatizirani obliki zaradi navedenih zakonskih omejitev. Organ bi z ugoditvijo zahtevi kršil tudi določbo tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ, po kateri ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij. V navedenem pojasnilu je organ navedel še, da je vprašanje prosilca razumel kot poizvedbo o možnosti dostopa do dodatnih podatkov. Če prosilec želi, da njegovo vprašanje organ obravnava kot formalno zahtevo za ponovno uporabo informacij, naj organu to sporoči.

Prosilec je organu še isti dan sporočil, da želi, da se njegovo vprašanje šteje kot formalni zahtevek po ZDIJZ.

Dne 30. 11. 2016 je organ prosilca pozval, da v skladu z 18. členom ZDIJZ sporoči, na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter oblika in nosilec zapisa) ter za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti, kot to določa četrti odstavek 17. člena ZDIJZ.

Prosilec je dne 1. 12. 2016 organu odgovoril, da želi iz PRS pridobiti podatke o naslovih zastopnikov, članov organa nadzora ter družbenikov. Navedene podatke želi prejeti skupaj z ostalimi dnevnimi spremembami PRS elektronsko vsak dan, zapisano oz. povezano z osebo, kateri ta naslov pripada, vezano na organizacijo. Podatke torej želi prejeti kot dopolnilo podatkom, ki jih že prejema, in sicer z dopolnilom ULICA_HS, ULICA_HS_D, POSTNA_ST, POSTNI_KRAJ. Podatke bo prosilec uporabil kot dodatni kvalifikator postopka iskanja po osebah, saj želi slediti načinu iskanja in dobre prakse, kot je danes omogočena na AJPES.

Organ je dne 2. 12. 2016 izdal odločbo št. 317-432/2016-2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, na podlagi določbe 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. V odločbi je organ navedel, da glede na določbe ZPRS-1 upravljavec registra zagotavlja vpogled v javne podatke posamezne enote poslovnega registra. Zaradi varnosti pravnega prometa omogoči iskanje in vpogled v podatke, v kateri enoti poslovnega registra je določena oseba zastopnik ali ustanovitelj. Iskanje se pri fizičnih osebah omogoči z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO, davčne številke ali naslova prebivališča, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Enake določbe vsebuje tudi ZSReg glede družbenikov, ustanoviteljev, zastopnikov in članov organa nadzora. Javni podatki o naslovih prebivališča družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora so dostopni preko iskanja izbranih poslovnih subjektov (na ravni posamezne enote) na spletnem portalu organa. Če bi bili ti isti podatki o naslovih prebivališč v informatizirani obliki vključeni med podatke poslovnega registra v širšem naboru o vseh enotah poslovnega registra (zahtevani podatki), bi naročniku omogočili iskanje po osebah brez uporabe kombinacij podatkov, kot jih navajata ZPRS-1 in ZSReg. Ker ZPRS-1 in ZSReg določata, da so podatki dostopni samo osebam, ki že poznajo kombinacijo podatkov, na podlagi katerih lahko iščejo, je zahtevo treba zavrniti skladno z določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še dodal, da je na njegovi spletni strani omogočeno iskanje na način, da je mogoče ugotoviti, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora in v katerem subjektu vpisa, vendar zgolj na podlagi kombinacije podatkov, skladno z ZPRS-1 in ZSReg. Te podatke je mogoče uporabiti tudi za ponovno uporabo v skladu z ZDIJZ. Zaradi določbe tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ, po kateri ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij, prosilec zahtevanih podatkov ne more pridobiti v informatizirani obliki.

Zoper navedeno odločbo organa se je prosilec dne 20. 12. 2016 pritožil in navedel, da od organa na podlagi odločbe št. 317-238/2013-2 z dne 12. 3. 2013 že prejema določene podatke o enotah poslovnega registra, vendar brez podatkov o naslovu prebivališča, EMŠO in davčni številki zastopnikov, družbenikov in članov organov nadzora. S predmetno zahtevo je prosilec želel v informatizirani obliki z dnevnimi posodobitvami pridobiti še podatke o prebivališčih navedenih fizičnih oseb. Pri tem je dodal, da ZPRS-1 in ZSReg ne vsebujeta določb v zvezi z omejitvami za vpogled v podatke oz. posredovanje podatkov za namene ponovne uporabe. Omejitve, na katere se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, veljajo le glede iskanja po poslovnem registru. Posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu ne predstavlja iskanja po predmetnih podatkih. Prosilec namreč ni zaprosil za podatke z namenom iskanja podatkov o specifičnih fizičnih osebah oz. z namenom vpogleda v njihove podatke, ampak z namenom ponovne uporabe velikega števila informacij javnega značaja (podatkov o fizičnih osebah v agregirani obliki), da bi s tem zagotovil delovanje iskalnika v aplikaciji bizi.si na način, ki ga IP šteje za skladnega z zakonom, t.j. da se iskanje po fizičnih osebah lahko omogoči le z uporabo dodatnega kvalifikatorja (v konkretnem primeru naslova prebivališča). IP je namreč prosilcu v seznanitvi z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora št. 0613-331/2016/7 z dne 9. 11. 2016 navedel, da je aplikacija bizi.si, ki njenim uporabnikom omogoča iskanje in vpogled v podatke o tem, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora v subjektu vpisa v poslovni register (in v katerem subjektu vpisa) zgolj z uporabo oz. vpisom imena in priimka posamezne osebe v iskalnik v aplikaciji v nasprotju z določbo petega odstavka 7. člena ZSReg in z določbo prvega odstavka 22. člena ZPRS-1. Prosilec želi ugotovljeno domnevno pomanjkljivost aplikacije oz. iskalnika odpraviti ter zagotoviti delovanje, ki bo v celoti skladno z veljavnimi predpisi. Organ tako napačno in neutemeljeno predpostavlja, da bo prosilec posredovane podatke zlorabil za potrebe »obida« ZPRS-1 in ZSReg. Neutemeljeno je tudi sklicevanje organa na določbo tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ. Tudi organ sam namreč za potrebe delovanja poslovnega registra, katerega upravljavec je, uporablja in pridobiva podatke od sodnega registra. Posledično bi prosilcu morala biti omogočena uporaba istih podatkov kot organu. Prosilec je še navedel, da za posredovanje zahtevanih podatkov obstaja prevladujoč javni interes. Če bo namreč prosilcu ugodeno, bo lahko zahtevane podatke vključil v svojo aplikacijo in omogočil iskanje po fizičnih osebah v skladu z veljavno zakonodajo. S tem se bo povečala varnost pravnega prometa, saj bodo prosilci lahko podatke dobili ne le pri organu, temveč tudi pri prosilcu. Javni interes pa se kaže tudi v gospodarski funkciji ponovne uporabe informacij javnega značaja. V pritožbi pa je prosilec poudaril tudi, da brez zahtevanih podatkov ne more zagotoviti delovanja iskalnika v svoji aplikaciji bizi.si, ki bi bilo skladno s predpisi na način, kot izhaja iz seznanitve IP. Zavrnitev njegove zahteve zato predstavlja tudi poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS.

Organ je pritožbo prosilca dne 22. 12. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Zaradi potrebe po dodatnih pojasnilih glede zahtevanih dokumentov, je IP dne 10. 1. 2017 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-288/2016/2. Navedeni zapisnik je IP dne 12. 1. 2017 posredoval prosilcu in ga pozval, da pisno posreduje morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o prejetem dokumentu.

Prosilec je svoj odgovor IP posredoval dne 23. 1. 2017.

O pritožbi prosilca je IP dne 21. 2. 2017 izdal odločbo št. 090-288/2016/5, s katero je pritožbi ugodil in  izpodbijano odločbo odpravil ter organu naložil, da mora prosilcu za namene vnosa v spletno aplikacijo bizi. Si, kot dodatni kvalifikator za postopek iskanja po fizičnih osebah, omogočiti ponovno uporabo podatkov o naslovih prebivališča fizičnih oseb – družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora, pri čemer mora prosilec kot vir informacij navesti Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, podatke, ki jih bo na tej podlagi pridobival od organa, pa mora prosilec ponovno uporabiti tako, da bo iskanje v aplikaciji bizi. si po fizičnih osebah – družbenikih, zastopnikih in članih organa nadzora možno le z uporabo kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, kot to določata zakon, ki ureja Poslovni register Slovenije, in zakon, ki ureja Sodni register, ter da bo njihova uporaba v skaldu z nameni, določenimi v navedenih zakonih.

Zoper odločbo IP iz prejšnjega odstavka je organ vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS. To je s sodbo št. I U 561/2017-37 z dne 22. 8. 2018 tožbi ugodilo in odločbo IP št. 090-288/2015/5 z dne 21. 1. 2017 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki (IP) v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. V zvezi s tem IP navaja, da je prosilec zahteval podatke o naslovih zastopnikov, družbenikov in članov organa nadzora. Organ je zato odločal o teh podatkih, ne pa tudi o podatkih o naslovih ustanoviteljev. Iz pritožbe prosilca posredno izhaja, da meni, da bo z ugoditvijo njegovi zahtevi omogočeno tudi iskanje po fizičnih osebah – ustanoviteljih (točka III., prvi odstavek pritožbe). IP na tem mestu zato poudarja, da lahko presoja odločbo organa le v mejah pritožbenih navedb, hkrati pa prvostopenjski organ lahko odloča le v mejah zahtevka stranke. Posledično je IP v okviru tega pritožbenega postopka obravnaval le utemeljenost pritožbe glede ponovne uporabe podatkov o naslovih fizičnih oseb – družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora. Po uradni dolžnosti je IP preizkusil tudi, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, da zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja in da organ z njimi razpolaga. Prav tako ni sporno, da prosilec zahteva podatke za ponovno uporabo.

Organ je zavrnil zahtevo prosilca zato, ker naj bi bile glede zahtevanih podatkov podane izjeme od ponovne uporabe v skladu s šestim odstavkom 6. člena ZDIJZ. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede podatkov, katerih ponovna uporaba prosilcu ni bila omogočena, podana katera od izjem od ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

V skladu z določbo 1. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za ponovno uporabo informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na podatek iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Med izjemami iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tudi izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec zahteva ponovno uporabo osebnih podatkov – naslovov fizičnih oseb (zastopnikov, članov organa nadzora ter družbenikov). ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe organa je bil to Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), na katerega se je posledično treba opreti tudi v tem pritožbenem postopku. Ne glede na to, da se je s 25. 5. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), je IP kot pritožbeni organ namreč vezan na predpise, ki so bili v uporabi v času odločanja organa prve stopnje in v času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 2. 12. 2016.

Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Upoštevaje navedeno definicijo, podatki o naslovih fizičnih oseb v povezavi s podatki o njihovih imenih in priimkih nedvomno predstavljajo osebne podatke.

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonsko pravno podlago v smislu navedene določbe 9. člena ZVOP-1 konkretnem primeru predstavljata ZSReg in ZPRS-1 v povezavi z ZDIJZ. Glede na veljavne določbe ZSReg in ZPRS-1 so podatki, ki jih zahteva prosilec, javno objavljeni v PRS. Do njih lahko prosto dostopa vsakdo, bodisi posredno preko iskanja po poslovnih subjektih, bodisi neposredno z iskanjem po fizičnih osebah, kadar razpolaga z določeno kombinacijo podatkov (prvi odstavek 22. člena ZPRS-1 oz. peti odstavek 7. člena ZSReg). Slednji način iskanja (torej iskanje po fizičnih osebah) je postal dopusten z uveljavitvijo sprememb ZSReg[1] in ZPRS-1[2] v letu 2015. Namen uvedbe iskanja tudi po fizičnih osebah je krepitev transparentnosti delovanja enot poslovnega registra, preprečevanja korupcije in konfliktov interesov[3] ter zagotavljanje varnosti pravnega prometa.[4] Lastniška, vodstvena in nadzorna struktura v slovenskem gospodarskem oz. korporativnem prostoru je namreč prepletena. Korporativno upravljanje kapitalskih družb zahteva transparentno urejene odnose na nivoju posamezne družbe, in sicer v jasnih in transparentnih pravilih, kako so v tej družbi urejeni odnosi med delničarji, organom nadzora, poslovodstvom, deležniki družbe in drugimi pomembnimi zunanjimi skupinami ali institucijami.[5] S tem namenom so bile spremenjene določbe ZSReg in ZPRS-1 tako, da je omogočeno iskanje tudi po fizičnih osebah (in ne le po poslovnih subjektih). Zakonodajalec je torej ocenil, da je iskanje v PRS po fizičnih osebah, določenih v ZSReg in ZPRS-1, v javnem interesu oz. javni interes takšnega iskanja prevlada nad interesom teh fizičnih oseb po varstvu zasebnosti.

Prosilec je v zahtevi za ponovno uporabo, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ, opredelil namen ponovne uporabe. Navedel je, da podatke potrebuje za dopolnitev že obstoječega registra poslovnih subjektov, in sicer kot dodatni kvalifikator postopka iskanja po osebah, saj želi slediti načinu iskanja in dobre prakse, kot je omogočen pri organu. V pritožbi je prosilec izpostavil, da podatke potrebuje in zahteva, da bi zagotovil delovanje iskalnika v aplikaciji bizi.si na način, ki ga IP šteje za skladnega z zakonom. IP je namreč v postopku inšpekcijskega nadzora št. 0613-331/2016 dne 9. 11. 2016 ugotovil, da je aplikacija bizi.si, ki njenim uporabnikom omogoča iskanje in vpogled v podatke o tem, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora v subjektu vpisa v poslovni register (in v katerem subjektu vpisa) zgolj z uporabo oz. vpisom imena in priimka posamezne osebe v iskalnik v aplikaciji, v nasprotju z določbami ZSReg in ZPRS-1. Prosilec želi ugotovljeno domnevno pomanjkljivost aplikacije oz. iskalnika odpraviti ter zagotoviti delovanje, ki bo v celoti skladno z veljavnimi predpisi. V pritožbi je prosilec še poudaril, da je ugoditev njegovi zahtevi v javnem interesu. Če mu bo namreč omogočena ponovna uporaba zahtevanih podatkov, bo lahko tudi on v svoji aplikaciji omogočal iskanje po podatkih, v kateri enoti poslovnega registra je določena oseba zastopnik ali ustanovitelj oz. član organa nadzora. S tem se bo povečala varnost pravnega prometa, saj bo udeležencem pravnih razmerij oz. pravnega prometa omogočeno dostopanje do predmetnih podatkov preko več ponudnikov ne le preko organa oz. PRS.

Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je v konkretnem primeru podana izjema iz 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. Pri tem se organ sklicuje na določbe prvega odstavka 22. člena ZPRS-1 in petega odstavka 7. člena ZSReg, po katerih se iskanje po registru pri fizičnih osebah omogoči z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Če bi bili podatki o naslovih prebivališč v informatizirani obliki vključeni med podatke poslovnega registra v širšem naboru o vseh enotah poslovnega registra (zahtevani podatki), bi naročniku omogočili iskanje po osebah brez uporabe kombinacij podatkov, kot jih navajata ZPRS-1 in ZSReg. Organ meni, da ker ZPRS-1 in ZSReg določata, da so podatki dostopni samo osebam, ki že poznajo kombinacijo podatkov, na podlagi katerih lahko iščejo, je zahtevo treba zavrniti skladno z določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na ogledu in camera dne 10. 1. 2017 je organ še dodatno navedel, da sme trenutno državnim organom posredovati le tiste podatke, do katerih so ti upravičeni na podlagi področne zakonodaje. Organ jim ne sme posredovati celotne informatizirane baze, torej podatkov za vse subjekte, temveč le za tiste, do katerih so upravičeni na podlagi področne zakonodaje. Organ bi lahko državnim organom posredoval dostop do podatkov o vseh subjektih in predpostavljal, da bo državni organ iskal le po podatkih tistih subjektov, za katere ima pravno podlago v področni zakonodaji. To je enako temu, da prosilcu posreduje tudi podatke o naslovih fizičnih oseb in predpostavlja, da ne prosilec sam ne drugi ne bodo iskali po bazi v nasprotju z ZSReg in ZPRS-1.

Stališče, da gre v obravnavanem primeru za izjemo od proste ponovne uporabe po 4. točki šestega dostavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z določilom 22. člena ZPRS-1 in 7. člena ZSReg, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. 561/2017-37 z dne 22. 8. 2018. V obrazložitvi predmetne sodbe (tč. 13) je sodišče med drugim navedlo, da lahko po 22. členu ZPRS-1 in 7. členu ZSReg do podatkov v poslovnem registru, če je ključ do iskanja ime fizične osebe, dostopajo samo tiste osebe, ki že razpolagajo s točno določenimi podatki o posamezni fizični osebi. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPRS-1 upravljavec registra sicer omogoči iskanje in vpogled v podatke, v kateri enoti poslovnega registra je določena oseba zastopnik ali ustanovitelj, vendar pa se iskanje pri fizičnih osebah omogoči le z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Podobne omejitve po mnenju sodišča določa tudi peti odstavek 7. člena ZSReg, po katerem se iskanje podatkov iz 2. in 3. točke drugega odstavka 7. člena pri fizičnih osebah omogoči s kombinacijo osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v sodni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Ob tem sodišče navaja, da »so naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, sicer res javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določne osebe mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenih, zastopnik ali član nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imena in priimka in EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Iz navedenega razloga ne more prvostopenjski organ stranki z interesom posredovati podatkov na drugačen način kot le na te tri načine. Posredovanje imen in priimkov hkrati z njihovimi naslovi bi bilo tako v nasprotju z navedenimi določili. Če bi prvostopenjski organ posameznemu prosilcu zagotovil podatke o naslovih prebivališč vseh fizičnih oseb iz poslovnega registra – družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora – bi mu s tem omogočil dostop do vseh podatkov o navedenih fizičnih osebah brez sicer zahtevane kombinacije podatkov. Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobivanje podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni. Tudi če bo stranka z interesom (TSmedia d.o.o.) omogočila v svoji aplikaciji bizi.si vpogled tako, kot določa zakonodaja glede vpogleda v poslovni register, pa ni dopustno, da bi sama pridobivala od AJPES-a podatke na način, ki ga oba zakona ne omogočata. Zakonodajalec torej ni omogočil prvostopenjskemu organu posredovanja prosilcu podatkov o imenih in priimkih ter naslovih fizičnih oseb, ki imajo določene položaje v gospodarskih družbah. Povsem neomejenega dostopa do podatkov po posamezni fizični osebi zgolj z njenim imenom in priimkom glede na citirana zakonska določila ne more imeti nihče, kdo ne razpolaga še z dodatnim kvalifikatorjem, torej imajo dostop lahko le osebe, ki vedo ime in priimek v kombinaciji še z enim drugim podatkom, katerega morajo pri iskanju že vedeti.

Ker je IP, v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava v ponovljenem postopku vezan (na kar je sodišče izrecno opozorilo v tč. 21 citirane sodbe), je IP sledil stališču sodišča iz zgoraj citirane sodbe in odločil, da je pritožbo prosilca treba zavrniti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 17/15, ZSReg-F).

[2] 11. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 19/15, ZPRS-1A).

[3] Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Podnem registru Slovenije, Vlada Republike Slovenije, 28. 11. 2014, komentar k 11. členu.

[4] Prvi odstavek 22. člena ZPRS-1.

[5] Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, Vlada Republike Slovenije, 12. 12. 2014, str. 2, 3.