prosilka - Slovenski državni holding d.d

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala, da ji v zvezi z udeležbo poimensko navedene osebe na določenem dogodku posreduje fotokopije dokumentov, iz katerih bo razviden: obračun potnih stroškov potovanja, fotokopija računa hotela, kjer je prenočevala, podatek, ali je prenočevala v eno-, dvo ali večposteljni sobi, apartmaju in podatek, ali je v sobi z njo prenočeval tudi njen partner. Organ je z odločbo zahtevo prosilke v celoti zavrnil, saj s tovrstni podatki ne razpolaga. IP je na podlagi splošnega pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil ugotovitveni postopek, in od zahteval pojasnila v zvezi z zahtevanimi dokumenti. Po posredovanju obračuna potnih stroškov potovanja in fotokopija računa hotela je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti v materializirani obliki, prav tako pa ni dvoma, da le-ti izvirajo iz delovnega področja organa. IP je pritožbi prosilke delno ugodil in organu naložil, da mora prosilki posredovati navedena dokumenta, pri čemer mora prikriti osebne podatke fizičnih oseb, ki sta navedeni v teh dokumentih, medtem ko osebnega podatka (imena in priimka) predsednice uprave organa, za katero je ta plačal stroške službene poti, ni potrebno prekriti, saj ti predstavljajo podatek, ki je povezan s porabo javnih sredstev in je tako na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopen (ne glede na podano izjemo varstva osebnih podatkov). Glede zahtevanih podatkov o tem, v kakšni namestitvi na službenih potovanjih prenočuje predsednica uprave in tudi, ali z njo prenočuje še kdo drug, pa je IP sledil razlogom organa, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, zato je v tem delu pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-105/2018/6

Datum: 3. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Nova obzorja, d. o. o., Linhartova cesta 13, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 5. 2018, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2018-2261 z dne 20. 4. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 9. 5. 2018 se delno ugodi in se odločba Slovenskega državnega holdinga, d. d., Ljubljana, št. 2018-2261 z dne 20. 4. 2018 delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

            - obračun knjiženih potnih stroškov potovanja (št. vloge PN 2017/114), pri čemer mora v rubriki »Stroški. pogostitev na vrhu 2. strani dokumenta prekriti osebne podatke (ime in priimek) fizičnih oseb, s katerimi je bil izveden sestanek zvečer 2. 12. 2017 in kosilo-sestanek 1. 12. 2017,

                       - račun St. James Court Hotela (referenčna št. 72524088).

1. V preostalem delu se pritožba zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je z zahtevo z dne 22. 3. 2018 od organa zahtevala, da ji v zvezi z udeležbo …, na dogodku …«, v Londonu, 1. 12. 2017 posreduje fotokopije dokumentov, iz katerih bo razviden:

-                      obračun potnih stroškov potovanja (dnevnice, letalski stroški, ostali stroški),

-                      fotokopija računa hotela, kjer je … prenočevala,

-                      podatek, ali je … prenočevala v eno-, dvo ali večposteljni sobi, apartmaju...,

-                      podatek, ali je v sobi, kjer je prenočevala …, prenočeval tudi njen partner.

Organ je z odločbo, št. 2018-2261 z dne 20. 4. 2018 zahtevo prosilke v celoti zavrnil, saj s tovrstni podatki ne razpolaga. Navajal je še, da ne zbira podatkov o tem, v kakšni namestitvi na službenih potovanjih prenočuje predsednica uprave in tudi ne, ali z njo prenočuje še kdo drug.

V pritožbi z dne 9. 5. 2018, ki jo je prosilka vložila zoper navedeno odločbo organa, je navajala, da jo vlaga, ker jih organ ni odgovoril v zakonitem roku 20 dni in ker meni, da ima javnost pravico izvedeti odgovore na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navaja še, da se navedbe organa neresnične in zavajajoče, saj so vsi podatki vidni iz dokumentov, ki jih je zahtevala. 

Po prejemu pritožbe, jo je organ na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v reševanje IP.

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo in na podlagi prvega odstavka 8. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZDIJZ zaradi razjasnitve dejanskega stanja dopisom, št. 090-105/2018/2 z dne 12. 7. 2018 na organ naslovil zahtevo za pojasnilo v zvezi z zahtevanimi dokumenti in prošnjo za posredovanje dokumentacije v kolikor z njo razpolaga.

Organ je IP z dopisom, št. 2018-3046 z dne 17. 7. 2018 odgovoril na zastavljena vprašanja in IP posredoval obračun knjiženih potnih stroškov potovanja (št. vloge PN 2017/114, v nadaljevanju »obračun knjiženih potnih stroškov«), in račun St. James Court Hotela (referenčna št. 72524088, v nadaljevanju »račun hotela«), ki se nanašajo na predmeti dogodek, katerega se je udeležila …, 1. 12. 2017 v Londonu.

IP je z dopisom, št. 090-105/2018/4 z dne 19. 7. 2018 od organa zahteval še pojasnila v zvezi z morebitnim obstojem dokumentov, ki se bi nanašali na tretjo in četrto alinejo zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Organ je svoj odgovor podal z dopisom, št. 2018-3124 z dne 30. 7. 2018.  

K 1. in 2. točki izreka:

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja skladno s 1. členom ZDIJZ, je pa sporno, ali informacija javnega značaja obstaja ter ali so zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja. IP se je v nadaljevanju torej primarno ukvarjal z vprašanjem, ali organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja, razpolaga in če so ti podatki prosto dostopne informacije javnega značaja.

Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Ker je organ v izpodbijani odločbi trdil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je IP, glede na pritožbene navedbe, ugotavljal, ali ta trditev organa drži. Tako je na podlagi splošnega pooblastila iz prvega odstavka 251 .člena ZUP dopolnil ugotovitveni postopek, in od organa z dopisom, št. 090-105/2018/2 z dne 12. 7. 2018 zahteval pojasnila v zvezi z zahtevanimi dokumenti. Hkrati pa podal še prošnjo za posredovanje dokumentacije, če z njo razpolaga.

Organ je IP z dopisom, št. 2018-3046 z dne 17. 7. 2018 odgovoril na zastavljena vprašanja IP in navajal, da je … na predmetni dogodek v London potovalna v okviru svoje službene poti, katere plačnik je bil organ. Dopisu je priložil obračun knjiženih potnih stroškov in račun hotela, ki se nanašajo na predmetni dogodek.

Glede dokumentov v zvezi s prvo in drugo alinejo prosilkine zahteve:

Upoštevaje navedene pogoje iz določbe 4. člena ZDIJZ in dokumente, ki jih je organ posredoval IP, je IP ugotovil, da organ z dokumenti, ki se nanašajo na prvo in drugo alinejo zahteve za dostop do informacij (obračun potnih stroškov potovanja in fotokopija računa hotela, kjer … prenočevala), razpolaga v materializirani obliki, prav tako pa ni dvoma, da le-ti izvirajo iz delovnega področja organa. Izhajajoč iz te ugotovitve, je tako mogoče nedvomno zaključiti, da so v obravnavanem primeru v zvezi z dokumenti iz prve in druge alineje prosilkine zahteve z dne 22. 3. 2018 izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Glede na ugotovljeno, je IP v nadaljevanju presojal, ali pri teh dokumentih za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem iz 5. a člena oziroma prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.

Z vpogledom v predmetna dokumenta (obračun knjiženih potnih stroškov in račun hotela), je IP ugotovil, da vsebujeta osebne podatke (ime in priimek) …, obračun knjiženih potnih stroškov pa še ime in priimek dveh fizičnih oseb, in sicer v zvezi s stroški pogostitve.

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1), katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov IP sicer pojasnjuje, da je Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) začela veljati s 25. 5. 2018. Ker pa je bila izpodbijana odločba organa v tem upravnem postopku izdana 20. 4. 2018, torej še pred uveljavitvijo Splošne uredbe, se v tem postopku skladno z načelom zakonitosti uporabljajo določbe ZVOP-1, ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane odločbe in ne Splošna uredba, ki velja v času vodenja tega pritožbenega postopka.

Ker je IP torej ugotovil, da predmetna dokumenta vsebujeta osebne podatke, je izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

V primeru, da je za določene informacije javnega značaja podana izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ zaradi katere dostop ne bi bil mogoč (npr. osebni podatki), se ne glede na to prost dostop dovoli, in sicer v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za porabo javnih sredstev, to pa so absolutno javni podatki in morajo biti prosilcem na njihovo zahtevo vedno dostopni.

Poraba javnih sredstev je torej izjema od izjem, presojanje, ali je podana, pa pride v poštev šele, ko je podana izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je IP najprej ugotavljal obstoj izjeme po 5. a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da se v predmetnih dveh dokumentih (obračun knjiženih potnih stroškov in račun hotela) nahajajo osebni podatki, in sicer ime in priimek predsednice uprave organa, ki je bila po navedbah organa iz dopisa, št. 2018-3046 z dne 17. 7. 2018 na predmetnem dogodku v zvezi, s katerim sta nastala presojana dokumenta, na službeni poti, ki jo je plačal organ. Po presoji IP zato podatki o imenu in priimku predsednice uprave organa, za katero je ta plačal stroške službene poti, niso varovani osebni podatki glede na ZVOP-1, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana pravna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih organu zato ni potrebno prekriti.

Gre namreč za podatek, ki je povezan s porabo javnih sredstev in je tako na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopen (ne glede na podano izjemo varstva osebnih podatkov). Za te podatke je torej že zakonodajalec ocenil, da uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta »trpeti« določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Nasprotno pa velja za naslednje osebne podatke (ime in priimek) dveh fizičnih osebah, ki se pojavljajo v obračun knjiženih potnih stroškov v zvezi s stroški pogostitve. Pravna podlaga, v smislu 9. člena ZVOP-1, za razkritje teh podatkov ni podana, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati. V skladu določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. Ker po presoji zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov teh dveh fizičnih oseb ne obstaja gre za varovane osebne podatke teh dveh fizičnih oseb.

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij[1].

Ker je torej IP v zvezi s podatki, ki se nanašajo na prvo in drugo alinejo prosilčeve zahteve ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, za katere je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da jih nima, je organ napačno ugotovil dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP v tem delu pritožbi ugodil in prosilki omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, ob tem pa upoštevaje varovane osebne podatke, dostop do obračuna potnih stroškov omogočil v obliki delnega dostopa.

Glede dokumentov v zvezi s tretjo in četrto alinejo prosilčeve zahteve:

Ker ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki, je IP na podlagi pritožbenih navedb v nadaljevanju ugotavljal obstoj zahtevanih informacij iz tretje in četrte alineje zahteve. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da podatkov o tem, v kakšni namestitvi na službenih potovanjih prenočuje predsednica uprave in tudi ne, ali z njo prenočuje še kdo drug nima.

IP je sledil navedbam organa, da s temi dokumenti ne razpolaga. Na izrecno vprašanje IP v dopisu št, 090-105/2018/4 z dne 19. 7. 2018, »- ali je … na predmetni dogodku v Londonu 1. 12. 2017 spremljala še kakšna druga oseba, katere stroške poti/prenočitve/morebitne druge stroške je plačal SDH?« in prošnjo za posredovanje dokazil

 v zvezi s tem, je organ v dopisu, št. 2018-3124 z dne 30. 7. 2018, namreč odgovoril, da v zvezi s predmetnim dogodkom v Londonu nobeni drugi osebi ni plačal poti, prenočitve ali morebitnih drugih stroškov postopka. IP tako ni imel nobenega utemeljenega razloga, da organu v zvezi s tem delom zahteve ne bi verjel, saj je dokumente, s katerimi razpolaga v zvezi s predmetno zahtevo, že posredoval IP z dopisom št. 2018-3046 z dne 17. 7. 2018, prosilec pa v pritožbi tudi ni izrecno navajal in dokazoval, da bi ti dokumenti obstajali.

Pri tem IP še dodaja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

Navedeno pomeni, da v zvezi z tretjo in četrto alinejo prosilčeve zahteve niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Odločitev organa prve stopnje je tako v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena zato je IP pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da organ prosilki ni odgovoril v zakonitem roku 20 dni, pa IP pojasnjuje, da 23. člen ZDIJZ določa, da mora organ o prosilčevi zahtevi določiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Iz podatkov spisa izhaja, da je organ prosilkino zahtevo prejel 26. 3. 2018, izpodbijana odločba pa je bila izdana 20. 4. 2018 in vročena prosilki 24. 4. 2018, kar je vse znotraj predpisanega zakonskega roka. Poleg tega IP pojasnjuje, da je rok za odločitev o zahtevi prosilca sicer z zakonom določen rok, vendar je po svoji naravi instrukcijski. To pomeni, da je rok za odločitev določen predvsem kot navodilo organu, v katerem roku naj opravi določeno procesno dejanje. V primeru njegove prekoračitve ne nastopijo nobene procesno pravne posledice. Iz navedenega razloga pritožbene navedbe v zvezi z nespoštovanjem roka za reševanje konkretne pritožbe niso pravno relevantne in ne vplivajo na drugačno odločitev IP v tem pritožbenem postopku.

Sklepno:

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilke. Ker je torej IP v zvezi s podatki, ki se nanašajo na prvo in drugo alinejo prosilkine zahteve ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabil materialno pravo, je IP na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP ob tem poudarja, da je o delnem dostopu do zahtevanih dokumentov odločil upoštevaje predmet zahteve prosilca in varovane osebne podatke, na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ZDIJZ. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.

V zvezi s podatki, ki se nanašajo na tretjo in četrto alinejo prosilčeve zahteve, je IP ugotovil, da je  organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je prosilkino pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

K 3. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                                           

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,                                                             

svetovalka IP                                                                                             

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 19. člen Uredbe ZDIJZ določa:

(1) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

1.   na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,

2.   v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

(3) Če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena.