Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Odvetniška družba Avbreht Zajc & partnerji o.p., d.o.o. - Mestna občina Litija

+ -
Datum: 24.05.2018
Številka: 090-38/2018
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je želel prejeti vse pogodbe, ki jih je organ sklenil z družbo SPL LJUBLJANA d.d., in so bile v veljavi v obdobju od leta 2012 do danes. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varovanja poslovne skrivnosti,na kar se je prosilec pritožil. IP je pritožbi ugodil, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost. Gre namreč za podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti oz. o porabi javnih sredstev, in kot taki predstavljajo izjemo po določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 oz. izjemo po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-38/2018/6
Datum: 25. 5. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 2. 2. 2018, zoper odločbo Mestne skupnosti Litija, Ulica Mire Pregljeve 1, 1270 Litija (v nadaljnjem besedilu organ), brez številke in datuma izdaje, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 
O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 2. 2. 2018 zoper odločbo Mestne skupnosti Litija, brez številke in datuma, se delno ugodi in se odločbo organa delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo sledečih dokumentov:
-    pogodbo o upravljanju večnamenskega športnega objekta Litija z dne 8. 11. 2002,
-    dodatek št. 1 k Pogodbi o upravljanju večnamenskega športnega objekta Litija z dne 28. 9. 2006 in
-    pogodbo o upravljanju večnamenskega športnega objekta Litija z dne 13. 5. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti izobrazbo direktorja pri podpisu. 

2.    Pritožba prosilca z dne 2. 2. 2018 se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, opredeljene v 1. točki izreka te odločbe, zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v

Prosilec je 13. 10. 2017 pri organu vložil zahtevo za posredovanje naslednje dokumentacije:
-    vse pogodbe, ki jih je organ sklenil z družbo SPL LJUBLJANA d.d., poslovanje z nepremičninami in inženiring, Frankopanska ulica 18a, 1000 Ljubljana, in so bile v veljavi v obdobju od leta 2012 do danes,
-    vse morebitne spremembe, anekse in dodatke k tem pogodbam.
Zahtevano dokumentacijo je prosilec želel prejeti v obliki fotokopij.

Organ je izdal odločbo, brez številke in datuma, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, ker se iz njegove zahteve ne dá ugotoviti pravnega interesa. Poleg tega je organ navedel, da so zahtevani podatki opredeljeni kot poslovna skrivnost stranskega udeleženca družbe SPL LJUBLJANA d.d. in je dostop zavrnil zaradi obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. varovanje poslovne skrivnosti).

Prosilec je 2. 2. 2018 zoper odločbo organa, brez številke in datuma izdaje (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in navedel, da 5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. ZDIJZ v 26. členu določa primere, v katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, in sicer če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ. Prosilec je oporekal tudi ugotovitvam organa, da gre pri zahtevani dokumentaciji za poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Ker obrazložitev zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja ostaja na pavšalni ravni, tudi pritožnik ne more podrobneje utemeljiti svojega stališča. Vendar kot izhaja iz Povabila k oddaji ponudbe v postopku javnega zbiranja ponudb, objavljenega v Uradnem listu RS, je bila Športna dvorana Litija, ki je v lasti organa, oddana v najem na podlagi določb Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO, 76/15 in 11/18 – ZSPDSLS-1; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14, 58/16 in 11/18 – ZSPDSLS-1, v nadaljnjem besedilu Uredba). V skladu z 8. členom ZSPDSLS je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnim lokalnih skupnosti javno, razen kadar poseben zakon določa drugače. V postopkih sklenitve takih pravnih poslov torej ne gre pričakovati popolnega varstva poslovnih skrivnosti v zvezi s temi pravnimi posli. Zahtevana dokumentacija vsebuje podatke o porabi in upravljanju javnih sredstev, zato je treba pri presoji, ali dovoliti dostop do teh podatkov, upoštevati tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je še dodal, da je del povabila k oddaji ponudbe tudi predlog najemne pogodbe med organom kot najemodajalcem in izbranim najemnikom. Tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti določbe Pogodbe o najemu večnamenskega objekta Športne dvorane Litija, ki so bile vsebovane že v povabilu k oddaji ponudbe. Pritožniku bi v takem primeru moral biti omogočen najmanj delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Očitno je, da organ ni ugotavljal, katere podatke SPL LJUBLJANA d.d. označuje kot poslovno skrivnost, saj se ni opredelil niti do tega, ali gre za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju ali po objektivnem kriteriju, niti ni kakor koli drugače obrazloženo, zakaj naj bi šlo za poslovno skrivnost in za katere podatke to velja. Družba SPL LJUBLJANA d.d. ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje na trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kako in zakaj bi lahko razkrivanje zahtevanih podatkov vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Ob zaključku je prosilec predlagal odpravo izpodbijane odločbe in posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom z dne 21. 2. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ ob tem IP ni posredoval vse dokumentacije, ki se tiče zadeve, zato ga je IP z dopisom, št. 090-38/2018/2 z dne 19. 3. 2018, pozval, naj to stori. IP je zahtevano dokumentacijo prejel 10. 4. 2018. 

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi družbe SPL LJUBLJANA, d.d., katere podatki so predmet zahteve, jo je IP z dopisom, št. 090-38/2018/3 z dne 19. 3. 2018, pozval, da se po določilih 43. in 44. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli. Na poziv IP je družba SPL LJUBLJANA, d.d., odgovorila z dopisom z dne 28. 3. 2018, v katerem je priglasila stransko udeležbo in navedla, da je v sami pogodbi o najemu športne dvorane v Litiji izrecno in sporazumno dogovorjeno, da se podatki najemne pogodbe štejejo za poslovno skrivnost (13. člen najemne pogodbe). V pogodbi so vsebovani tako konkretni podatki o značilnosti samega predmeta najema, kot temu prilagojen način upravljanja slednjega s strani družbe (obseg prevzemanja pravic in obveznosti najemnika) kot tudi podatki o sami ceni najema ter specifičnemu načinu njenega preračunavanja (model preračunavanja obveznosti med pogodbenima strankama).

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

V zvezi z navedbami organa, da prosilec ni izkazal pravnega interesa za pridobitev informacij, IP pojasnjuje, da ga prosilcu za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati. Skladno z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ni relevanten. ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam in tako daje možnost vsakomur, da zahteva informacije javnega značaja. Pri presoji vprašanja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, se zato presoja vsebina same informacije, ne pa interesi prosilca za pridobitev te informacije. Tako prvostopenjski kot pritožbeni organ sta dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem (lat. erga omnes), ne le prosilcu.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in sicer: 
1.    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), 
2.    da organ z njo razpolaga,
3.    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sicer ni razvidno, da bi organ izpeljal ugotovitveni postopek, v katerem bi individualiziral dokumente, s katerimi razpolaga v zadevi, a je to organ storil na izrecni poziv IP. Organ je IP posredoval dve pogodbi o najemu športnega objekta in en aneks, in sicer:
-    Pogodbo o upravljanju večnamenskega športnega objekta Litija z dne 8. 11. 2002,
-    Dodatek št. 1 k Pogodbi o upravljanju večnamenskega športnega objekta Litija z dne 28. 9. 2006 in
-    Pogodbo o upravljanju večnamenskega športnega objekta Litija z dne 13. 5. 2016.
IP je ocenil, da vsi trije dokumenti ustrezajo zahtevi in izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Predmet tega pritožbenega postopka je tako le vprašanje, ali je dostop do zahtevane dokumentacija dopusten oz. ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko namreč v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatki oziroma dokumenti pomenijo izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ.

Organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe skliceval na obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Na poslovno skrivnost se je skliceval tudi stranski udeleženec, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo zatrjevano izjemo.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu ZGD-1) pri določitvi, kaj je poslovna skrivnost, opredeljuje dva kriterija: subjektivnega, po katerem je poslovna skrivnost določena s pisnim sklepom (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), in objektivnega, če podatek ni določen s sklepom kot poslovna skrivnost, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična, v obliki posameznega sklepa ali določila v pogodbi. Stranski udeleženec je IP posredoval odgovor, da gre pri zahtevani dokumentaciji za poslovno skrivnost, skladno z določilom v pogodbi. IP je ugotovil, da Pogodba o najemu večnamenskega objekta Športna dvorana Litija vsebuje 13. člen, ki določa, da podatki iz te pogodbe, ki se nanašajo na to pogodbo, kot tudi dokumentacija, ki se nanaša na to pogodbo, štejejo za poslovno skrivnost. Najemnik in najemodajalec pa se zavezujeta obravnavati podatke, ki jih pridobita drug o drugem, kot poslovno skrivnost, tako v času trajanja te pogodbe kot po njenem izteku, razen podatkov, ki jih je naročnik dolžan razkriti na podlagi ZDIJZ. Navedeno tako ustreza zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, zato IP za te podatke ni preverjal še obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Vendar je navedeno določilo v konkretnem primeru treba preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. 

Podatke, ki so javni že po zakonu, opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do določenih podatkov dovoli ne glede na izjeme od načela prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Med drugim se tako prosilcu (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače) zmeraj dostopni tudi podatki o porabi javnih sredstev ter podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije. Ti podatki se torej že na podlagi zakona štejejo za javne in morajo biti zainteresiranim na njihovo zahtevo zmeraj dostopni. Podatki o porabi javnih sredstev so torej vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da bi se dosegel namen, ki ga navedena določba zasleduje, tj. seznanitev javnosti o načinu razpolaganja s sredstvi, je v konkretnem primeru treba razkriti celotno vsebino pogodb oz. aneksov, ki se nanašajo na dajanje v najem stvarnopravnega premoženja lokalne skupnosti in na katerih temelji poraba javnih sredstev, vključno z določbami, ki opredeljujejo predmet pogodbe, obračun in plačilo storitev iz pogodbe kot tudi podatke o pogodbenih strankah.

Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ kot naročnik je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ. Za zagotavljanje transparentnosti delovanja organa, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti ali pravice. Nedvomno podatki o višini najemnine ter specifičnem načinu njenega preračunavanja (model poračuna obveznosti med pogodbenima strankama na podlagi zahteve po spremembi obveznosti iz naslova najemnine je priloga k pogodbi o najemu) predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

K navedenim argumentom se pridružuje tudi dejstvo, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO, 76/15 in 11/18 – ZSPDSLS-1; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS). Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. ZSPDSLS v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače, le-ta pa za obravnavani primer IP ni znan. 

V konkretnem primeru je po mnenju IP treba skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z določbami ZSPDPO za javne obravnavati podatke o značilnosti samega predmeta najema kot temu prilagojenega načina upravljanja slednjega, konkretno obseg prevzemanja pravic in obveznosti najemnika, podatke o višini najemnine ter podatke o specifičnem načinu njenega preračunavanja, saj predstavljajo podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti oz. o porabi javnih sredstev.

Zahtevani dokumenti tako ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost, ker so nastali v zvezi z ravnanjem organa in se nanašajo na upravljanje športne dvorane v lasti organa, torej predstavljajo izjemo po določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 oz. izjemo po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kar je opozoril že tudi prosilec v pritožbi. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora glede na navedeno vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ki je zapisalo: »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«.

Ker je IP z vpogledom v posredovane dokumente ugotovil, da le-ti obsegajo tudi osebne podatke, se je opredelil še do teh podatkov. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne organ dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zahtevanih dokumentih so navedeni naslednji osebni podatki: ime, priimek, izobrazba in podpis direktorja družbe ter ime, priimek in podpis predsednika sveta organa. 

Skladno z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Zato podatek o imenu in priimku direktorja družbe ter njegov podpis ni varovan osebni podatek, podatek o izobrazbi direktorja pa je varovan osebni podatek, ker po mnenju IP ni podane pravne podlage za njegovo razkritje, kot jo zahteva prvi odstavek 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo). Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Med varovane osebne podatke ni mogoče uvrstiti niti podatkov o predsedniku sveta organa, saj gre za funkcionarja, in zanj velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru se z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) omogoči dostop do zahtevanih dokumentov tako, da se varovane osebne podatke prekrije, preden se prosilcu omogoči seznanitev.

IP je zaključil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zadevi, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. IP je ugotovil, da je dostop do zahtevanega dokumenta mogoč v obliki delnega dostopa in je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker gre pri varovanih osebnih podatkih za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora organ te podatke v dokumentu, ki ga bo posredoval prosilcu, prekriti. Pritožbo prosilca je IP v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (2. točka izreka te odločbe), saj je ugotovil, da je izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (z izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, namesto z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 


Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka